Iskanje
Deževna ujma sredi novembra lani je v Goriških brdih povzročila ogromno škode tudi na kmetijskih površinah. Občinska in regijska komisija sta svoje delo s popisom posledic in oceno škode opravili, končna ocena pa je v pristojnosti državne komisije. Medtem pa kmetje po svojih močeh odpravljajo posledice lanske naravne katastrofe in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanje te problematike. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Obama obsodil početje službe za priseljevanje in carine v Minnesoti. - Digitalna dostopnost v turizmu za invalide in starejše še pomanjkljiva. - V Braniku in Komnu se spominjajo požiga vasi in izgona prebivalcev. - Na olimpijskih igrah se danes predstavlja 13 slovenskih športnikov.
Noč v Goriških brdih je minila relativno mirno. Enormno škodo, ki je tam nastala, sta si na terenu ogledala poveljnik republiškega štaba Civilne zaščite Srečko Šestan in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek: "Zdaj je prvenstveno, da poskrbimo za prevoznost ljudi, sledi ocena škode, potem pavidimo, kako naprej." Silvan Peršolja iz zadružne Kleti Brda, pravi, da je po prvih ocenah uničenih 10 odstotkov vinogradov. V oddaji tudi o tem: - Minister Boštjančič ob razpravi o proračunu poziva h konstruktivnosti. - V teku predčasno glasovanje pred nedeljskim referendumom. - Rok za opustitev neustreznih greznic se izteka, primorske občine ponujajo subvencije. - Slovenski nogometaši gostujejo na Švedskem.
Več kot 63 tisoč ljudi, med njimi 20 tisoč otrok je bilo med drugo svetovno vojno pregnanih s svojih domov in odpeljanih v taborišča in izgnanstva. Vse do zdaj te civilne žrtve vojnega nasilja niso prejele niti centa odškodnine. Po več kot tridesetih letih prizadevanj, vse od osamosvojitve Slovenije, država zdaj, z novim zakonom, vendarle vsaj malo popravlja veliko krivico. Izgnanci, interniranci, taboriščniki, pregnanci in ukradeni otroci, bodo lahko prejeli osem tisoč evrov odškodnine. A živih žrtev vojnega nasilja je vse manj. Obiskali smo izgnanko Tončko Senčar iz Pirana.
V Brdih zdaj nestrpno čakajo na uradno potrditev ocene s strani državne komisije, saj je od tega odvisna tudi državna pomoč. V oddaji tudi o tem: -Poslanci so začeli zadnjo redno sejo tega sklica državnega zbora. -Z novim odlokom do enakovredne rabe italijanskega jezika na dvojezičnem območju. -Francija bo danes odločala o prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kako bo s tem pri nas? -Slovenski dvoranski nogometaši se bodo pomerili z Belgijo.
Občani Mestne občine Koper, ki so utrpeli škodo v času graditve drugega tira, se bodo povezali v bitki za povrnitev škode. Okoli 100 jih ima v hišah in nepremičninah razpoke in poškodbe, ki jih povezujejo z miniranjem in drugimi deli na trasi med Koprom in Divačo.V oddaji tudi o tem: -Več sredstev za sofinanciranje dograditve Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan. -Domačine v Kožbanskem kotu je razveselilo odprtje ceste. -Na Slovenskem sejmu knjig v Ljubljani tudi raznolika narečna in jezikovna podoba Istre. -Nogometaši Celja in odbojkarji ACH Volleya pred evropskima preizkušnjama.
V vseh večjih italijanskih mestih danes potekajo protesti zaradi izaelske zaustavitve flotilje s pomočjo za Gazo. Novi shodi sledijo včerajšnjim demonstracijam, ki so se ponekod sprevrgle v izgrede. Obenem se odvija splošna stavka, ki povzroča težave v železniškem prometu, zaprte so številne šole. Izraelske sile so medtem prestregle še zadnjo ladjo humanitarne flotilje. V oddaji tudi o tem: - Septembra malenkost nižja brezposelnost. - Hrana je dražja zaradi visokih cen surovin, vhodnih materialov in stroškov dela, pojasnjuje menedžer leta - V koprskem gledališču nocoj premiera predstave Ocean morje
Izgnanci, interniranci, taboriščniki, pregnanci in ukradeni otroci so 80 let po koncu II. svetovne vojne vendarle dočakali zakon, ki jim priznava simbolično povračilo škode za neizbrisno trpljenje. Prvo izplačilo bodo dobili marca prihodnje leto, tisti, ki še niso oddali zahtevka na upravni enoti, imajo čas za to še do devetega februarja. V oddaji tudi o tem: - Občina Piran in Civilna iniciativa še naprej razdvojeni glede urejanja Fiese. - Kobilarna Lipica bo državi plačevala letno nadomestilo za uporabo nepremičnin v višini treh odstotkov tržnih prihodkov. - Ksenijo Dobrila bo na čelu Slovenske kulturno-gospodarske zveze nasledila Nives Cossutta.
Na današnji veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. V katoliški cerkvi je to edini dan v letu, ko ni maš. Velikonočni prazniki prinašajo tudi prvo izrazitejše povečanje prometa na cestah. Danes in jutri je pričakovati najbolj gost promet od Avstrije proti Hrvaški in od Italije proti Madžarski, v nedeljo in ponedeljek pa v obratni smeri. - Nedavni vetrolom v gozdovih severne Primorske ni povzročil tolikšne škode kot jo je na infrastrukturi - Občini Piran ne bo potrebno odstraniti informativnih tabel z zgodovinskimi imeni - Ilirska Bistrica - pilotna občina v projektu vodikove regije - Slovenska Istra v znamenju velikonočnih tekmovanj mladih športnikov
Podzemni jamski svet je od vedno privlačil človeka. Zaradi temačnosti ga je strašil, obenem pa v njem zbujal radovednost. Da je lahko vstopil v podzemlje, je moral človek s seboj vzeti luč. Svetloba pa v jamsko okolje prinaša spremembe. Med drugim začno poganjati rastline. Z vprašanjem, kako zmanjšati njihovo rast, se ukvarjajo v čezmejnem evropskem projektu Kras/Carso II. Veste, kaj je to lampenflora? "To je združba pretežno fototrofnih organizmov, ki se razvijejo zaradi umetnih svetil v turističnih jamah, pa tudi v turističnih rudnikih. Pogosto je povezana z neestetskim videzom jame in pomembno vpliva na jamski ekosistem, saj spreminja ekologijo jamskih živali. Pomembno je, da se te problematike lotimo celostno in interdisciplinarno," pravi raziskovalec z Inštituta za raziskovanje Krasa Janez Mulec. Veliko izkušenj na tem področju imajo v Škocjanskih jamah, kjer na leto zabeležijo 190.000 turistov. S pojavom se uspešno spopadajo, pravi sodelavec parka Samo Šturm. "Zamenjali smo osvetlitev v jami in uvedli nov način vodenja, sektorsko osvetljujemo tako pohodne poti kot tudi kapniške formacije. Za omejevanje rasti pa uporabljamo vodikov peroksid; to izvajamo pod nadzorom Inštituta za raziskovanje Krasa iz Postojne." Lampenflora pesti tudi kraške turistične jame v Furlaniji Julijski krajini, kjer pa se do zdaj z njo niso ukvarjali, zato bodo izkušnje s slovenske strani zanje zelo dobrodošle. Čeprav so zakonske podlage različne, želijo določiti smernice, ki bi poenotile način upravljanja v turističnih jamah v bodočem čezmejnem Geoparku Kras. To je eden od ciljev projekta Kras/Carso II, ki se izvaja zadnje dve leti. Več o tem izveste, če prisluhente oddaji. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Na slovesnosti v koprski stolnici je Jurij Bizjak predal škofovsko palico Petru Štumpfu in ga povabil, naj zasede škofovski sedež. Prihajam v trepetu in ponižnosti, je dejal. V oddaji poročamo še: - s shoda v Gorici: "Mussolini ni moj someščan! - Gorica: evropska prestolnica hinavščine". - Trump je sinoči ponovil: Evropska unija naj pričakuje višje carine na izvoz v Združene države - Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre z zaščiteno označbo je lahko močan adut turistične ponudbe - Nocoj nova premiera avtorskega projekta Tomija Janežiča - Začenja se drugi del državnega prvenstva v nogometu
Papež Frančišek je za novega koprskega škofa imenoval Petra Štumpfa, ki je do zdaj vodil škofijo Murska Sobota. Ta s tem ostaja brez škofa in bo iskala novega, so sporočili s Slovenske škofovske konference.
Kako gradnje v morju vplivajo na morske organizme? Koliko slovenske obale sploh še imamo v naravnem stanju? Zakaj ne moremo več dopustiti doslej večinoma slabih praks posegov v morje in priobalni prostor? Še posebej ob dejstvu, da bo priobalni del potrebno zaščiti pred dvigom gladine morja zaradi podnebnih sprememb? Pa lahko, denimo v Koprskem zalivu, preprečimo, da bi se muljasti sediment ob gradnji razpršil po celotnem zalivu in prekril morske organizme, ki živijo na dnu? In kaj pomeni, da je potrebno naravo po Evropski direktivi obnavljati, ne le vračati v stanje pred posegi? O vsem tem se v oddaji Morje in mi pogovarjamo z Robertom Turkom, predsednikom Nacionalnega odbora za Desetletje oceanov. Oddajo je pripravila Lea Širok.
