Iskanje
Vse bolj pogosti incidenti na železniških tirih ali poskusih, da bi poškodb železniške infrastrukture prišlo, skrbijo - tako Slovenske železnice, kot potnike. Policija bo v prihodnjih dneh predstavila primere, ki jih je raziskala, v Slovenskih železnicah pa večajo preventivne ukrepe. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s predsednikom uprave Slovenskih železnic Dušanom Mesom.
Kdor mora danes na pot v Italiji, se mora pripraviti na precejšen prometni kaos. Sinoči se je namreč začela 24-urno splošna stavka, ki so jo sklicali italijanski sindikati in zaradi katere se v letalskem, železniškem, avtocestnem in ladijskem prometu napovedujejo hude motnje. Najhuje bo predvidoma v železniškem prometu, na zamude in odpovedi vlakov opozarjajo tudi Slovenske železnice. Ostali poudarki oddaje: - Šempetrska bolnišnica je prvo trimesečje sklenila s 120 tisoč evri presežka prihodkov. - Za Super Osmico bodo objavili še peti razpis. - Občina Komen je prva razglasila veliko požarno ogroženost.
Potem ko je marca že pred začetkom mandata odstopil novoimenovani vršilec dolžnosti, je zavod še vedno brez vodstva. Zdaj je odstopil še predsednik sveta zavoda Damjan Damjanovič. Jabolko spora je letošnji finančni načrt zavoda, ki so ga sicer vipavski svetniki sinoči potrdili. V oddaji tudi o tem: - Odprtje zelenega vstopnega centra Lijak predvidoma v maju. - Slovenske železnice z obsežno prenovo voznega parka. - Bogat program dogodkov ob 30-letnici najdbe neandertalčeve piščali.
Gradbeni podjetji, ki ju je v Sloveniji zaradi drugega tira ustanovil turški Yapi Markezi, imata blokirane račune. To je le še ena od številnih težav tega ključnega infrastrukturnega projektu pri nas. Zanimalo nas je ali bo prišlo do podaljšanja rokov in kako težave delodajalca občutijo delavci. Obiskali smo jih v Orehku. Ta trenutek v gradbeništvu največja težava ni denar, ampak delovna sila, pa sta na tradicionalni skupni poslovni konferenci izpostavili tako slovenska kot hrvaška stran. Kot je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, so ovira tudi dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in visoke cene izvajalcev na razpisih. V oddaji tudi o tem: - Slovenske železnice začenjajo zadnji korak do popolnega prevzema družbe Nomago. - Civilna iniciativa za umik asfaltne baze iz Vrtojbe s pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice. - Blagovna znamka "Medvedu prijazno" bo iskala rešitve za sobivanje z zvermi. - Zdravnika v Baški grapi na Tolminskem bodo iskali s pomočjo koncesije. - Športna sreda prinaša tekmo novogoriških in koprskih odbojkaric.
V Novi Gorici si je marsikdo že ogledal prenovljeno železniško postajo. Ta je zaživela leta 1906, ko je bila zgrajena Bohinjska železnica Trst-Sežana-Gorica-Jesenice, in je po drugi svetovni vojni ostala na slovenski strani meje. Po dolgih letih pa je med Gorico in Novo Gorico znova zaživela direktna vlakovna povezava. Na relaciji Benetke- Gorica- Nova Gorica in nazaj bo vlak vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih dvakrat dnevno. Prvič je vlak v Novo Gorico pripeljal prav na dan slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture. In na njem je bila tudi Eva Furlan.
Radijski kviz tokrat o mestu Nova Gorica in o našem studiu v njem. Bi znali odgovoriti na ta vprašanja? Odgovori v posnetku. 1. Novogoriški studio je pričel z oddajanjem sočasno z Radiem Koper, to je leta 1949. DA / NE 2. Severno od Nove Gorice se dviga hrib Skalnica, na njem pa je več vrhov. Eden se imenuje Biblijska gora. DA / NE 3. Znameniti ločni most čez reko Sočo v Solkanu na bohinjski železnici Jesenice – Nova Gorica je dolg 85 metrov. DA / NE 4. Nova Gorica je najstarejše slovensko mesto. DA / NE 5. Iztok Mlakar je snemal svojo prvo kaseto v studiu Nova Gorica. DA / NE
So požari ob sedanji progi med Koprom in Divačo preteklost? Te dni mineva 5 let od obsežnega požara, ki ga ja na Kraškem robu zanetil /povzročil vlak. Kaj so storile Slovenske železnice, da ogenj ni več vsakodnevni spremljevalec krajanov, ki živijo ob progi? kako na dogajanje gledajo glasilci in krajani, ki menijo, da je treba sedanjo progo zapreti tisti dan, ko bo operativen drugi tir. Tjaša Škamperle
Po zatišju, ki ga je v ladijski promet prinesla epidemija, se je ta zdaj skokovito povečal. Povpraševanje po prevozih je veliko, a primanjkuje praznih kontejnerjev in prostora na ladjah, zato so cene ladijskih voznin skokovito narasle na najvišjo raven v zgodovini. V pristaniščih nastajajo zamude in ozka grla, ko je treba tovor spraviti na železnice.Kako se v severnojadranskih pristaniščih spopadajo z novimi izzivi pomorskega prometa, boste slišali v današnji oddaji Morje in mi. Na Reki pa smo poiskali tudi odgovore, kakšne so nove obveznosti za slovenske lastnike plovil registriranih na Hrvaškem.
Ob stoletnici odprtja ozkotirne železnice med Kobaridom in Čedadom za civilno prebivalstvo je Kobariški muzej izdal knjigo Vojka Hobiča in Tadeja Brateta z naslovom Vlakec -Trenino. Vlakec je vozil do leta 1932, ko ga je italijanska oblast ukinila, danes pa so na trasi še vedno vidne ostaline postaj, mostov in vodnjakov. Ko je Hobič pred leti obnavljal vodnjak pri Sužidu, ki je služil napajanju lokomotive, se mu je porodila ideja, da bi napisal knjigo o tej zanimivi, a skorajda pozabljeni železnici - edini na slovenskem ozemlju, ki nikoli ni bila v slovenskih rokah. Z avtorjema knjige, ki v prvem delu opisuje zgodovino skupnega kulturnega prostora Benečije in Posočja, v drugem pa se posveti izgradnji železnice in njene vloge za domačine, se je pogovarjala Mariša Bizjak. Na fotografiji iz knjige je vlakec na postaji Štupca.
Za iskanje finančne konstrukcije za gradnjo drugega tira je bilo ustanovljeno podjetje 2TDK, a to obstaja zaenkrat le na papirju. Zato o tem, kako bi financirali drugi tir, razmišljata Luka Koper in Slovenske železnice. Če so na železnicah kot edino rešitev ponujali ustanovitev holdinga, je zdaj prišlo do preobrata. Obe podjetji pripravljata nov predlog, ki naj bi ga na mizo položili v kratkem. V tem tednu bo tudi uradno predstavljena revizija projekta drugi tir. Številke se gibljejo od dobrih 900 milijonov do milijarde sto tisoč evrov. Predsednik uprave Luke ocenjuje, da študija ni kredibilna, saj cena vključuje kar tretjino nepredvidenih oziroma neznanih stroškov. Medtem se v Luki pripravljajo na nove naložbe, pri čemer jim nagaja Mestna občina Koper. Zadovoljni pa so z obiskom pri Mercedezu, ki koprsko pristanišče postavlja za zgled drugim. Več pa v pogovoru, ki ga je s predsednikom uprave Luke Dragom Matićem pripravila Nataša Ugrin Tomšič.
Na današnji dan leta 916 je v Ohridu umrl teolog in svetnik Kliment. Bil je učenec Cirila in Metoda. Po Metodovi smrti so germanski misijonarji njegove učence pregnali z Moravske, bolgarski car Boris pa je Klimenta poslal v Ohrid, kjer je ustanovil prvi slovanski vseučiliščni samostan. Izučil je 3 tisoč 500 duhovnikov, za katere je po zgledu grške abecede razvil cirilico in izdal 42 nabožnih knjig. Dal je zgraditi cerkev svetega Pantaleona, kjer je pokopan. Avstrijska južna železnica je prišla na ozemlje današnje Slovenije leta 1846, ko je bila dograjena proga Gradec - Celje. Na današnji dan leta 1857 pa je cesar Franc Jožef s slovesnim prihodom na tržaško železniško postajo z okrašeno parno lokomotivo z imenom Capo d´Istria obeležil zaključek gradnje južne železnice, ki za naše kraje predstavlja razvojni mejnik. O izbiri trase in žrtvah med gradnjo podrobneje zgodovinar železničarstva, Karol Rustja: Na današnji dan leta 1851 so v Celovcu ustanovili založbo Mohorjeva knjiga. Na Primorskem je delovala Goriška Mohorjeva družba, ki je leta 1989 izdala tudi Primorski slovenski biografski leksikon. Urednik Martin Jevnikar je o tem povedal: "Južno Lobačevke izvršeni ruski napadi so se ponesrečili popolnoma; zajeli smo 100 mož in 2 strojni puški. Zelo siloviti, po močnem artilerijskem ognju pripravljeni ruski napadi na obeh straneh železnice pri Radzivilovem so sovražniku po menjajočih se, zanj skrajno izgubepolnih bojih prinesli le nebistvene uspehe," je na današnji dan leta 1916 z vzhodne fronte poročala četrtkova Edinost. "Na spornem ozemlju v Slovenski Benečiji Italija mobilizira nesramno vojno hujskaštvo," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. "Pozivnice so poslali vsem tistim, ki so se v času nemške okupacije borili v vrstah slovenskih partizanskih edinic." Na svetega Pantaleona je vreme godrnjavo./ Sveti Pantaleon napoveduje hude nevihte, ki se izkažejo le za manjše nalive. V Buniču pri Korenici se je na današnji dan leta 1946 rodil igralec Rade Šerbedžija. Že kot študent zagrebške akademije je postal eden najbolj priljubljenih igralcev nekdanje Jugoslavije. Posnel je tudi 4 zgoščenke recitalov in šansonov. Ob jubileju naše radijske postaje in Foruma Tomizze je nastopil v koprskem Circolu. Prisluhnimo poročilu Lee Hedžet. Sedaj pa še Rade Šerbedžija in Livio Morosin v skladbi Orihi, orihi
Mercedesovi avtomobili so odpotovali v nemški Bremen namesto v koprsko pristanišče, v Luki bijejo plat zvona, Slovenske železnice zavračajo odgovornost, prevzem Agrinda ni več novica, a se bomo tokrat dotaknili načrtov novih lastnikov, Ukrajincev z vipavskim podjetjem, ki ga pravzaprav - nimajo, obrtna zbornica Nova Gorica bo ponovila razpis za direktorja, dražbo za propadajoči Hotel Turist v Ilirski Bistrici so preklicali, v središče postavljamo težave gospodarstva Gornjega Posočja zaradi elektrike in cestnih povezav.
