Iskanje
V Ljubljani se bo Sergio Mattarella na dvostranskih pogovorih srečal s predsednico Natašo Pirc Musar, sprejela ga bosta tudi premier Robert Golob in predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Jutri bosta predsednika v Kopru odprla prenovljene prostore italijanske osnovne in srednje šole. V jutranjiku poročamo še: - Noč je minila mirno, čez dan so pričakovane močnejše padavine. - Predsednica Evropske komisije bo v Evropskem parlamentu predstavila svoj pogled na stanje v Evropski uniji - Koprska občina nad objestne voznike motorjev v mestu s kamerami in umetno inteligenco - Vinograda Collia in Brd spremenjena v trajen umetniški park - Slovenski košarkarji z Nemci za polfinale
Smučišče Kanin je zaprto že dve leti, na italijanski strani pa je nova štirisedežnica zamenjala staro dvosedežnico. In kako kaže z obnovo slovenske strani? Danes so na Občini Bovec podpisali pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za prenovo tega najvišjeležečega smučišča pri nas. Kaj pa vlagatelji? Te bodo k vstopu v občinsko družbo Sončni Kanin povabili prek javnega poziva. V oddaji tudi o tem: - Minister za zunanje zadeve in trgovino Madžarske na Goriškem o nadaljnjem sodelovanju z našo državo - Evropska komisija vzpostavlja novo obveščevalno enoto - Od danes je prepovedano trajno privezovanje psov na verigi
Lovci opažajo v zadnjih letih strmo upadanje števila srnjadi v loviščih in skokovito naraščanje populacije šakala. To pa ni velika težava samo pri nas, ampak tudi v sosednji Italiji, kjer je šakal v nasprotju s slovensko prakso strogo zaščitena zver. Na to problematiko so slovenski lovci in njihovi kolegi na italijanski strani opozorili na včerajšnjem posvetu v Šempasu na Goriškem. Skupni poziv pa nameravajo nasloviti tudi na politične odločevalce obeh držav. V oddaji tudi o tem: - Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za razveljavitev nakupa helikopterjev Leonardo. - S 1. novembrom se bodo podražili vrtci v občini Ilirska Bistrica. - Občani Pirana izbrali projekte, ki jih bo uresničil participativni proračun občine.
Bolečo preteklost slovensko-italijanskih odnosov obravnava Poročilo slovensko - italijanske mešane komisije, ki pa ga Italija ni nikoli priznala. V oddaji tudi o tem: - Generalni sekretar Združenih narodov znova pozval k prekinitvi ognja v Gazi. - Podor nad cesto v Polog si bo ogledal geolog. - V koprskem gledališču premiera predstave Odprta vrata v maturo 2024. - Slovenski nogometaši bodo v Ligi narodov igrali s starimi znanci
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je aktiviral državni načrt zaščite in reševanja ob požaru v naravnem okolju, potem ko je okoli desete ure na komenskem Krasu v smeri Škrbine proti Trstelju izbruhnil požar. Za gašenje so aktivirali 45 gasilskih enot in državno enoto za gašenje iz zraka. Na teren so odšli tudi njihovi italijanski kolegi. Po doslej znanih informacijah je požar obsežen. Kot je dejal poveljnik civilne zaščite za Notranjsko, Sandi Curk, jih pri gašenju ovira zelo močna burja, ki bi lahko povzročila morebiten preskok ognja. Vzrok še ni znan. Na pomoč je priskočil policijski helikopter. Vročina, suša in požarna ogroženost te dni zaznamujejo večino Primorske. Oskrba z vodo v Slovenski Istri je trenutno stabilna, zatrjujejo v Rižanskem vodovodu. Toda razmere se v prihodnje lahko spremenijo. V oddaji tudi o tem: - V Evropskem parlamentu bodo čez pol ure glasovali o Ursuli von der Leyen kot kandidatki za predsednico Evropske komisije. Enotne podpore nima. - V Novi vasi na Krasu bodo septembra odprli observatorij z astronomskim radijskim teleskopom. - Koprski policisti včeraj znova reševali otroka iz razbeljenega avta. - Na kolesarski dirki po Franciji je na sporedu 18. etapa.
V starosti 78 let je na današnji dan leta 1891 umrl največji slovenski jezikoslovec Fran Miklošič. Najbolj znana dela sta Primerjalna slovnica in Etimološki slovar slovanskih jezikov »Associated Press« poroča iz Washingtona o dogodkih v kongresu glede potovanj na oboroženih trgovskih ladjah sledeče: Senatorji so vznemirjeni vsled poročila, da ne misli Wilson odnehati v nobeni točki, četudi pride do vojne," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Movražu se je na današnji dan leta 1931 rodil romanist in literarni zgodovinar Atilij Rakar. Gimnazijo je obiskoval v Kopru, Gorici in Ljubljani, kjer je zatem študiral romanistiko. Po diplomi je učil na srednji ekonomski šoli v Kopru in leta 1962 postal asistent na fakulteti. Izpopolnjeval se je v Firencah in Perugi. Leta 1975 je uspešno ubranil disertacijo Troje tem v genezi Sabove poezije in postal docent za zgodovino italijanske književnosti na Filozofski fakulteti. Ob 70-letnici je o tržaški književnosti povedal: Na današnji dan leta 1946 je v Trst prispela mednarodna komisija, da v okviru pogajanj o jugoslovansko-italijanski meji na terenu razišče narodnostni položaj. Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 začel objavljati dejstva za zavezniško komisijo o naši zahodni meji: »Neposredno z romanskim življem mejijo samo Slovenci, toda dejansko se ne stikajo z Italijani, temveč s Furlani, s katerimi delijo eno najstarejših etičnih mej v Evropi.« V Vrhpolju pri Vipavi se je na današnji dan leta 1961 rodil duhovnik in publicist Primož Krečič. Po študiju bogoslovja v Ljubljani je kaplanoval v Kopru, ko je urejal glasbeno revijo Sončna pesem, rodnemu Vrhpolju pa je posvečena njegova knjiga Življenje iz korenin. Kot odličen organizator se je izkazal ob prvem papeževem obisku v Sloveniji. Zatem je v Rimu magistriral iz teologije. Leta 2004 je ubranil doktorat na Teološki fakulteti v Ljubjani. Kot koprski župnik je tako orisal pomen pol tisočletnice Carpaccievih slik v Kopru: Marec je šaljivec, vse sorte jih našpiči V Potsdamu je na današnji dan leta 1786 umrl violinist, skladatelj in pedagog František Benda.Tudi kot dvorni skladatelj pruskega kralja Friderika drugega je ustvaril bogat opus kantat, sonat in simfonij. Prisluhnimo odlomku prvega ostavka Bendove Simfonije v h-molu. Orkestru češke filharmoni je na snemanju dirigiral Vaclav Talich
V Vipavi se je na današnji dan leta 1486 rodil diplomat in zgodovinar Žiga Sigismund Herberstein. V službi cesarja Maksimiljana se je udeležil vojne proti Ogrski in kasneje še proti Benetkam, sodeloval pri obleganju Čedada in Tolmina ter v Istri, zatem je bil na dvoru diplomat in veliko potoval. V številnih izdajah je izšla njegova knjiga o Rusiji. Podrobneje o Herbersteinovi povezavi z rojstnim krajem Magda Rodman:et Zaradi hujskanja delavcev proti vojni je na današnji dan leta 1916 vojaško sodišče obsodilo vodjo socialistov Karla Liebknechta na 4 letno zaporno kazen. Hrane v Nemčiji je namreč zmanjkovalo in antantna blokada je centralne sile popolnoma odrezala od ostalega sveta. Liebknecht je ostal v zaporu do konca vojne, ko pa je padla monarhija, novembra 1918, so ga izpustili. Januarja 1919 je z Roso Luxemburg poskusil zanetiti boljševiško revolucijo, a je propadla, njega in Luxemburgovo pa so ubili. V mariborski jetnišnici je na današnji dan leta 1941 umrl zdravnik in publicist Just Bačar. Po študiju medicine na Dunaju je delal v Gorici in se leta 1912 kot prostovoljec pridružil srbski vojski v prvi balkanski vojni. Leta 1929 je v Razidelju pri Mariboru kupil posestvo. Nemci so ga leta 1941 zaprli in kmalu zatem je umrl zaradi pljučne jetike. Več ponatisov sta doživela prva zvezka njegove poljudne enciklopedije Zdravje in bolezen v domači hiši. Reakcionarne spletke Stališče Slovensko-italijanske antifašistične unije glede predlagane komisije za istrske begunce z ozemelj dodeljenih Jugoslaviji na ozemlje Milj, Tržiča in Trsta, je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik: »Izvršni odbor unije vidi v imenovanju komisije za pomoč fašistično nastrojenim istrskim beguncem perfidno spletko reakcionarnih političnih struj odgovornih za umore, razdejanja in požige, ki so jih pred kratkim izvajali, da bi oslabili demokratično gibanje.« Ob nevihti se hrasta, smreke in vrbe boj, pa raje pod bukvijo in lipo postoj. Rudolf Valentino je bil eden prvih holywoodskih zvezdnikov, za katerim so oboževalke omedlevale. Umrl je na današnji dan leta 1926 V New Yorku. Valentina opeva tudi Connie Francis
Na današnji dan leta 1506 se je v španski Navarri rodil jezuit in misijonar Frančišek Ksaverij. Kot papeški in kraljevi odposlanec je deloval v Indiji, Malaji, na Molukih ter na Japonskem in Kitajskem. Na današnji dan leta 1871 je umrl avstrijski admiral Wilhelm von Tegetthoff. Proslavil se je v bitki pri Helgolandu leta 1864, še posebej pa dve leti kasneje, v bitki pri Visu, kjer je premagal bistveno močnejše italijansko ladjevje, o čemer podrobneje kustosinja Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, Bogdana Marinac: "Wolffov urad poroča: Mornariški zrakoplovi so v noči od 5. na 6. aprila, potem ko je bila baterija severno Hulla obmetana z razstrelilnimi bombami in postavljena izven boja, uničili veliko železarno pri Whitbyu s plavži in obsežnimi napravami," tako je na današnji dan leta 1916 petkova Edinost seznanila svoje bralce. Danes voščimo prvi slovenski rektorici Luciji Čok, rojeni Pišot. Rodila se je na današnji dan leta 1941 v Lokavcu, odraščala pa v Kopru. Po končani Filozofski fakulteti je v Kopru sprva poučevala, nato pa je delala na Zavodu za šolstvo, na oddelku Pedagoške akademije, vodila je Znanstveno raziskovalno središče. Leta 2007 je ob koncu mandata rektorice Univerze na Primorskem povedala: Znanstveno se posveča predvsem večjezični vzgoji in multikulturnosti. "Ob odhodu medzavezniške komisije," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 pisal o nameri komisije, da nemudoma odpotuje v London, kjer bo pripravila zaključna poročila in predloge, ki jih predložila namestnikom zunanjih ministrstev. April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi./Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni Med zbiralci slovenskih narodnih napevov gre posebno mesto folkloristu in zborovodji Francetu Maroltu. Dolga leta je vodil folklorni in Glasbeno narodopisni inštitut. France Marolt je umrl na današnji dan leta 1951 v Ljubljani. Prisluhnimo sklepnemu odlomku arhivske oddaje, ki jo je ob 20-i obletnici smrti Franceta Marolta pripravil glasbeni urednik Ivan Silič in zgodovinskemu posnetku pesmi Lipa zelenela je pred kulturnim molkom
V Novem mestu se je na današnji dan leta 1856 rodil naravoslovec Ferdinand Seidl. Po študiju v Gradcu je bil profesor na meščanski šoli v Krškem, kjer je postavil metereološko postajo, zatem je v Gorici nasledil Frana Erjavca, kjer se je poglobil v geologijo in seizmologijo.12 let je bil na dunajski akademiji znanosti in umetnosti referent za potrese. Leta 1920 je sestavil prvi slovenski nacionalni naravovarstveni program. 10. marca 1876 je Alexander Graham Bell prek telefona v skoraj sosednjo sobo poklical asistenta in mu sporočil naslednje besede: "Mr. Watson, pridite sem, rad bi vas videl". Napravo so predstavili na razstavi v Philadelphiji ob stoletnici razglasitve neodvisnosti. Na današnji dan leta 1861 so na slovesnem zasedanju parlamenta v Torinu razglasili sardinskega kralja Viktorja Emanuela drugega za kralja Italije. Ob 100-letnici združitve je bila slovesnost tudi v koprskem gledališču. Prisluhnimo odlomku govora Gina Gobba: Dunajski »Arbeiter Zeitung« reflektira na včeraj na tem mestu citirano izjavo predsednika ruske dume g. Rodzianka: da se po vojni Rusija reformira. Kmalu bo v svoji notranjosti pred tako silnimi problemi, da bo morala opuščati vsako misel na osvajanja,"je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost Med demonstracijami v podporo Jugoslaviji je v Škednju ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije civilna policija streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je ranila. Slovensko-italijanska unija je v protest organizirala dvodnevno stavko, ki se ji je pridružile vse dmeokratične sile v coni A Svobdonega tržaškega ozemlja. Če na 40 mučenikov zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje/Če mučence mrazi, zmrzuje še 40 noči/Če na 40 mučenikov ni lepo, še 40 dni ne bo Na priporočilo prijatelja je Maurice Ravel začel pisati klavirsko sonatino za natečaj Weekly Critical Review magazine, ki so ga zaradi bankrota razveljavili. Kasneje jo je še dodelal, krstna izvedba pa je bila na današnji dan leta 1906 v Lionu, ko jo je zaigrala gospodična Paule de Lestang, kmalu zatem pa v Parizu Gabriel Grovlez, mi pa prisluhnimo pianistu Aciju Bertonclju
V Coleshillu se je na današnji dan leta 1606 rodil politik in pesnik Edmund Waller. Zaslovel je s hvalnico Cromwellu "Panegyrick to my Lord protector" in kupleti tedanjim prestižnežem. Na današnji dan leta 1876 se je v goriškem hotelu Pri treh kronah ustrelil narodni buditelj Karel Lavrič. Podrobneje o njem zgodovinar Branko Marušič: "Rotterdamsche Courant poroča iz Londona: Times piše v uvodnem članku: Kakor so poročali Francozi včeraj, je bila utrdba Douaumont v prvih vojnih mesecih razorožena. Vojaški sotrudnik tega lista obžaluje, da vsled letnega časa in stanja teritorija Rusi in Italijani še ne morejo izvrševati pritiska," tako je petkova Edinost na današnji dan leta 1916 povzela časopisno polemiko o bojih na ključni točki zahodne fronte v prvi svetovni vojni. Kdo ima pravico govoriti v imenu ljudstva zavezniški razmejitveni komisiji? Tako se je na prvi strani nedeljskega Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 v uvodniku spraševal Virgilij Šček. "Politične stranke imajo polno pravico, da se oglasijo k besedi. Nedvomno ima v tem pogledu na Primorskem prvenstvo Slovansko-italijanska antifašistična unija. Pri zastopnikih cerkvenih oblasti pridejo najprej v poštev škofje, pri čemer moramo takoj povedati, da so vsi Italijani, čeprav so številne župnije, kjer so verniki samo Slovenci. Zloraba vere v politične namene se kaznuje, kakor uči zgodovina, z odpadom od Cerkve.« Ob slovenskem osamosvajanju je pozornost politike usmerjala vrsta kulturnih pobud. To velja tudi za jezikovno razsodišče, ki je sprožilo tedanje jugoslovanske polemike, o člemer je v Trstu je Matjaž Kmecl leta 1986 na predstavitvi knjige dejal: Brezen ima rep zavit/Brezen je desetkrat na dan jezen V Nürnbergu je na današnji dan leta 1706 umrl organist in skladatelj Johann Pachelbel. Iz bogatega sakralnega in posvetnega opusa baročnih skladb muzikologi najbolj cenijo njegov prispevek coralnemu preludiju in fugam. Pachelbelovo skladbo Gigne je posnel tudi londonski godalni kvartet Guildhall
Danes se spominjamo Rudolfa Steinerja, utemeljitelja antropozofije. Rodil se je na današnji dan leta 1861v današnjem Donjem Kraljevcu pri Čakovcu. Študiral je na Dunaju, zatem se je zaposlil na Goethejevem inštitutu, ko se je poglobil v filozofsko in ezoterično zapuščino velikega misleca. Razvil je Waldorfsko šolo, utemeljil biodinamično kmetovanje, zasnoval je Euritmijo. "Veliki nemški uspehi pred Verdunom. Nemške čete ob navzočnosti cesarja zavzele z naskokom vas Louvemont in vzhodno od tod ležečo utrdbeno skupino. Naše čete prodrle do Drača. Na ruskem bojišču predstražni boji. Nič važnega na italijanskih in turških bojiščih. Amerika in vojna s podvodniki. Pašič v Atenah. Uvedba gregorijanskega kalendarja na Turškem", tako je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Gorici se je na današnji dan leta 1941 rodil slikar in arhitekt Jože Cej. Študiral je na umetnostnem liceju v Benetkah, v slovenskih šolah pa je poučeval risanje. Slikarsko se je posvetil krajinarstvu v oljni tehniki in akvarelu. Prvič je razstavljal že leta 1955 v Gorici. Kasneje se je posvetil stavbarstvu. V našem arhivu hranimo govor Jožeta Ceja na enotni manifestaciji Slovencev v Italiji, ki je bila leta 1984 v Gorici. Prisluhnimo odlomku: "Spomenica slovenskih duhovnikov Julijske krajine zavezniški komisiji," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik: «V vseh štirih škofijah ni nobene župnije, kjer bi bili izključno italijanski verniki, pač pa je ogromna večina živelj z izključno slovanskim prebivalstvom. Število župnij z italijansko večino je minimalno.« Raje vidim svečana na polju volka, kakor v srajci moža. Na današnji dan leta 1956 je v popolni duhovni temi umrl veliki slovenski skladatelj Marij Kogoj. Študiral je na Dunaju pri Schonbergu, slogovno se je približal ekspresionizmu in dotedanji tok slovenske glasbene ustvarjalnosti usmeril k sodobnim evropskim tokovom. Preživljal se je kot korepetitor v operi in pisal enkratne glasbene kritike. Vrhunec njegove ustvarjalnosti je opera Črne maske, ki so jo četrtič uprizorili v mariborskem narodnem gledališču kot otvoritveno predstavo Evropske prestolnice kulture. Premiero je za našo radijsko postajo spremljala Tatjana Gregorič: Prisluhimo odlomku drugega dejanja, solistu Jožetu Vidicu v vlogi vojvode Lorenza di Spadara, združenima orkestroma ljubljanske in mariborske opere je dirigiral Uroš Lajovic
V Imoli se je na današnji dan leta 1666 rodil zdravnik Antonio Maria Valsalva. V Bologni je študiral anatomijo in nato razkrival vzroke številnih bolezni, ki jih je zdravil tudi s kirurškimi posegi. V Gradcu je na današnji dan leta 1879 umrl pravnik in politik Henrik Martinak. Marca 1948 se je v Pomladi narodov pridružil pozivu dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom z zahtevo po zaščiti slovenskega naroda z uvajanjem šol in prevajanjem zakonov v slovenščino. Sestavil je pravilnik za slovenske prevode Uradnega lista. Podrobneje o njem zgodovinar Stane Granda. Na današnji dan leta 1916 je tržaška policija poslala na Dunaj poročilo o ukrepuh proti italijanski iredenti, v katerih je bilo navedenih 1823 imen sumljivih oseb. Med najvidnejšimi ukrepi na Primorskem je bila prepoved izhajanja iredentističnega časopisa Il Piccolo. Obenem je habsburška policija preganjala tudi zagovornike jugoslovanstva. Tiskar in književnik Veso Pirnat-Brolski se je rodil na današnji dan leta 1941 v Beogradu, odraščal pa je v Ljubljani, kjer je končal grafično šolo. Očeta, igralca, so premestili v koprsko gledališče. V Kopru se je Veso kasneje zaposlil v tiskarni Jadran in ves čas slikal. Po operaciji očesa na Kubi se je posvetil literatarnemu ustvarjanju in izdal več zbirk in roman, pisal je tudi komedije za društvo slabovidnih. Prisluhnimo njegovi recitaciji: "Smrtna grožnja," tako je na današnji dan leta 1946 petkov Primorski dnevnik naslovil uvodnik, v katerem ugotavlja, da se »fašistična reakcija poslužuje vseh mogočih sredstev, da bi spričo prihoda mednarodne razmejitvene komisije prestrašila naše ljudstvo in ga odvrnila od trdne odločitve, da hoče pripasti samo federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Če je svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pečjo./Febrar suh, vsepovsod kruh. Pariška opera je na današnji dan leta 1686 krstno uprizorila lirično tragedijo Jeana Baptista Lullya, Armide, ki velja za mojstrovino francoske baročne opere, zato prisluhnimo odlomku uverture:
