Iskanje
Bolečo preteklost slovensko-italijanskih odnosov obravnava Poročilo slovensko - italijanske mešane komisije, ki pa ga Italija ni nikoli priznala. V oddaji tudi o tem: - Generalni sekretar Združenih narodov znova pozval k prekinitvi ognja v Gazi. - Podor nad cesto v Polog si bo ogledal geolog. - V koprskem gledališču premiera predstave Odprta vrata v maturo 2024. - Slovenski nogometaši bodo v Ligi narodov igrali s starimi znanci
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je aktiviral državni načrt zaščite in reševanja ob požaru v naravnem okolju, potem ko je okoli desete ure na komenskem Krasu v smeri Škrbine proti Trstelju izbruhnil požar. Za gašenje so aktivirali 45 gasilskih enot in državno enoto za gašenje iz zraka. Na teren so odšli tudi njihovi italijanski kolegi. Po doslej znanih informacijah je požar obsežen. Kot je dejal poveljnik civilne zaščite za Notranjsko, Sandi Curk, jih pri gašenju ovira zelo močna burja, ki bi lahko povzročila morebiten preskok ognja. Vzrok še ni znan. Na pomoč je priskočil policijski helikopter. Vročina, suša in požarna ogroženost te dni zaznamujejo večino Primorske. Oskrba z vodo v Slovenski Istri je trenutno stabilna, zatrjujejo v Rižanskem vodovodu. Toda razmere se v prihodnje lahko spremenijo. V oddaji tudi o tem: - V Evropskem parlamentu bodo čez pol ure glasovali o Ursuli von der Leyen kot kandidatki za predsednico Evropske komisije. Enotne podpore nima. - V Novi vasi na Krasu bodo septembra odprli observatorij z astronomskim radijskim teleskopom. - Koprski policisti včeraj znova reševali otroka iz razbeljenega avta. - Na kolesarski dirki po Franciji je na sporedu 18. etapa.
Solkanec - dr. Branko Marušič je izjemen slovenski zgodovinar, avtor številnih znanstvenih knjig, monografij, razprav in člankov. Dolga leta je bil ravnatelj, pobudnik in vodja Raziskovalne postaje ZRS SAZU v Novi Gorici ter sodelavec novogoriške Univerze. Pomembno je prispeval pri organizaciji slovenske muzejske mreže, bil je eden ključnih sodelavcev Primorskega slovenskega biografskega leksikona, pobudnik izdajanja Goriškega letnika in Beril, sodeloval je v številnih strokovnih in znanstvenih druženjih in bil član slovensko-italijanske državne zgodovinsko-kulturne komisije. V tokratni oddaji se z doktorjem Brankom Marušičem pogovarja Nataša Uršič.
V starosti 78 let je na današnji dan leta 1891 umrl največji slovenski jezikoslovec Fran Miklošič. Najbolj znana dela sta Primerjalna slovnica in Etimološki slovar slovanskih jezikov »Associated Press« poroča iz Washingtona o dogodkih v kongresu glede potovanj na oboroženih trgovskih ladjah sledeče: Senatorji so vznemirjeni vsled poročila, da ne misli Wilson odnehati v nobeni točki, četudi pride do vojne," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Movražu se je na današnji dan leta 1931 rodil romanist in literarni zgodovinar Atilij Rakar. Gimnazijo je obiskoval v Kopru, Gorici in Ljubljani, kjer je zatem študiral romanistiko. Po diplomi je učil na srednji ekonomski šoli v Kopru in leta 1962 postal asistent na fakulteti. Izpopolnjeval se je v Firencah in Perugi. Leta 1975 je uspešno ubranil disertacijo Troje tem v genezi Sabove poezije in postal docent za zgodovino italijanske književnosti na Filozofski fakulteti. Ob 70-letnici je o tržaški književnosti povedal: Na današnji dan leta 1946 je v Trst prispela mednarodna komisija, da v okviru pogajanj o jugoslovansko-italijanski meji na terenu razišče narodnostni položaj. Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 začel objavljati dejstva za zavezniško komisijo o naši zahodni meji: »Neposredno z romanskim življem mejijo samo Slovenci, toda dejansko se ne stikajo z Italijani, temveč s Furlani, s katerimi delijo eno najstarejših etičnih mej v Evropi.« V Vrhpolju pri Vipavi se je na današnji dan leta 1961 rodil duhovnik in publicist Primož Krečič. Po študiju bogoslovja v Ljubljani je kaplanoval v Kopru, ko je urejal glasbeno revijo Sončna pesem, rodnemu Vrhpolju pa je posvečena njegova knjiga Življenje iz korenin. Kot odličen organizator se je izkazal ob prvem papeževem obisku v Sloveniji. Zatem je v Rimu magistriral iz teologije. Leta 2004 je ubranil doktorat na Teološki fakulteti v Ljubjani. Kot koprski župnik je tako orisal pomen pol tisočletnice Carpaccievih slik v Kopru: Marec je šaljivec, vse sorte jih našpiči V Potsdamu je na današnji dan leta 1786 umrl violinist, skladatelj in pedagog František Benda.Tudi kot dvorni skladatelj pruskega kralja Friderika drugega je ustvaril bogat opus kantat, sonat in simfonij. Prisluhnimo odlomku prvega ostavka Bendove Simfonije v h-molu. Orkestru češke filharmoni je na snemanju dirigiral Vaclav Talich
V Vipavi se je na današnji dan leta 1486 rodil diplomat in zgodovinar Žiga Sigismund Herberstein. V službi cesarja Maksimiljana se je udeležil vojne proti Ogrski in kasneje še proti Benetkam, sodeloval pri obleganju Čedada in Tolmina ter v Istri, zatem je bil na dvoru diplomat in veliko potoval. V številnih izdajah je izšla njegova knjiga o Rusiji. Podrobneje o Herbersteinovi povezavi z rojstnim krajem Magda Rodman:et Zaradi hujskanja delavcev proti vojni je na današnji dan leta 1916 vojaško sodišče obsodilo vodjo socialistov Karla Liebknechta na 4 letno zaporno kazen. Hrane v Nemčiji je namreč zmanjkovalo in antantna blokada je centralne sile popolnoma odrezala od ostalega sveta. Liebknecht je ostal v zaporu do konca vojne, ko pa je padla monarhija, novembra 1918, so ga izpustili. Januarja 1919 je z Roso Luxemburg poskusil zanetiti boljševiško revolucijo, a je propadla, njega in Luxemburgovo pa so ubili. V mariborski jetnišnici je na današnji dan leta 1941 umrl zdravnik in publicist Just Bačar. Po študiju medicine na Dunaju je delal v Gorici in se leta 1912 kot prostovoljec pridružil srbski vojski v prvi balkanski vojni. Leta 1929 je v Razidelju pri Mariboru kupil posestvo. Nemci so ga leta 1941 zaprli in kmalu zatem je umrl zaradi pljučne jetike. Več ponatisov sta doživela prva zvezka njegove poljudne enciklopedije Zdravje in bolezen v domači hiši. Reakcionarne spletke Stališče Slovensko-italijanske antifašistične unije glede predlagane komisije za istrske begunce z ozemelj dodeljenih Jugoslaviji na ozemlje Milj, Tržiča in Trsta, je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik: »Izvršni odbor unije vidi v imenovanju komisije za pomoč fašistično nastrojenim istrskim beguncem perfidno spletko reakcionarnih političnih struj odgovornih za umore, razdejanja in požige, ki so jih pred kratkim izvajali, da bi oslabili demokratično gibanje.« Ob nevihti se hrasta, smreke in vrbe boj, pa raje pod bukvijo in lipo postoj. Rudolf Valentino je bil eden prvih holywoodskih zvezdnikov, za katerim so oboževalke omedlevale. Umrl je na današnji dan leta 1926 V New Yorku. Valentina opeva tudi Connie Francis
Na današnji dan leta 1506 se je v španski Navarri rodil jezuit in misijonar Frančišek Ksaverij. Kot papeški in kraljevi odposlanec je deloval v Indiji, Malaji, na Molukih ter na Japonskem in Kitajskem. Na današnji dan leta 1871 je umrl avstrijski admiral Wilhelm von Tegetthoff. Proslavil se je v bitki pri Helgolandu leta 1864, še posebej pa dve leti kasneje, v bitki pri Visu, kjer je premagal bistveno močnejše italijansko ladjevje, o čemer podrobneje kustosinja Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, Bogdana Marinac: "Wolffov urad poroča: Mornariški zrakoplovi so v noči od 5. na 6. aprila, potem ko je bila baterija severno Hulla obmetana z razstrelilnimi bombami in postavljena izven boja, uničili veliko železarno pri Whitbyu s plavži in obsežnimi napravami," tako je na današnji dan leta 1916 petkova Edinost seznanila svoje bralce. Danes voščimo prvi slovenski rektorici Luciji Čok, rojeni Pišot. Rodila se je na današnji dan leta 1941 v Lokavcu, odraščala pa v Kopru. Po končani Filozofski fakulteti je v Kopru sprva poučevala, nato pa je delala na Zavodu za šolstvo, na oddelku Pedagoške akademije, vodila je Znanstveno raziskovalno središče. Leta 2007 je ob koncu mandata rektorice Univerze na Primorskem povedala: Znanstveno se posveča predvsem večjezični vzgoji in multikulturnosti. "Ob odhodu medzavezniške komisije," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 pisal o nameri komisije, da nemudoma odpotuje v London, kjer bo pripravila zaključna poročila in predloge, ki jih predložila namestnikom zunanjih ministrstev. April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi./Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni Med zbiralci slovenskih narodnih napevov gre posebno mesto folkloristu in zborovodji Francetu Maroltu. Dolga leta je vodil folklorni in Glasbeno narodopisni inštitut. France Marolt je umrl na današnji dan leta 1951 v Ljubljani. Prisluhnimo sklepnemu odlomku arhivske oddaje, ki jo je ob 20-i obletnici smrti Franceta Marolta pripravil glasbeni urednik Ivan Silič in zgodovinskemu posnetku pesmi Lipa zelenela je pred kulturnim molkom
V Novem mestu se je na današnji dan leta 1856 rodil naravoslovec Ferdinand Seidl. Po študiju v Gradcu je bil profesor na meščanski šoli v Krškem, kjer je postavil metereološko postajo, zatem je v Gorici nasledil Frana Erjavca, kjer se je poglobil v geologijo in seizmologijo.12 let je bil na dunajski akademiji znanosti in umetnosti referent za potrese. Leta 1920 je sestavil prvi slovenski nacionalni naravovarstveni program. 10. marca 1876 je Alexander Graham Bell prek telefona v skoraj sosednjo sobo poklical asistenta in mu sporočil naslednje besede: "Mr. Watson, pridite sem, rad bi vas videl". Napravo so predstavili na razstavi v Philadelphiji ob stoletnici razglasitve neodvisnosti. Na današnji dan leta 1861 so na slovesnem zasedanju parlamenta v Torinu razglasili sardinskega kralja Viktorja Emanuela drugega za kralja Italije. Ob 100-letnici združitve je bila slovesnost tudi v koprskem gledališču. Prisluhnimo odlomku govora Gina Gobba: Dunajski »Arbeiter Zeitung« reflektira na včeraj na tem mestu citirano izjavo predsednika ruske dume g. Rodzianka: da se po vojni Rusija reformira. Kmalu bo v svoji notranjosti pred tako silnimi problemi, da bo morala opuščati vsako misel na osvajanja,"je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost Med demonstracijami v podporo Jugoslaviji je v Škednju ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije civilna policija streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je ranila. Slovensko-italijanska unija je v protest organizirala dvodnevno stavko, ki se ji je pridružile vse dmeokratične sile v coni A Svobdonega tržaškega ozemlja. Če na 40 mučenikov zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje/Če mučence mrazi, zmrzuje še 40 noči/Če na 40 mučenikov ni lepo, še 40 dni ne bo Na priporočilo prijatelja je Maurice Ravel začel pisati klavirsko sonatino za natečaj Weekly Critical Review magazine, ki so ga zaradi bankrota razveljavili. Kasneje jo je še dodelal, krstna izvedba pa je bila na današnji dan leta 1906 v Lionu, ko jo je zaigrala gospodična Paule de Lestang, kmalu zatem pa v Parizu Gabriel Grovlez, mi pa prisluhnimo pianistu Aciju Bertonclju
V Coleshillu se je na današnji dan leta 1606 rodil politik in pesnik Edmund Waller. Zaslovel je s hvalnico Cromwellu "Panegyrick to my Lord protector" in kupleti tedanjim prestižnežem. Na današnji dan leta 1876 se je v goriškem hotelu Pri treh kronah ustrelil narodni buditelj Karel Lavrič. Podrobneje o njem zgodovinar Branko Marušič: "Rotterdamsche Courant poroča iz Londona: Times piše v uvodnem članku: Kakor so poročali Francozi včeraj, je bila utrdba Douaumont v prvih vojnih mesecih razorožena. Vojaški sotrudnik tega lista obžaluje, da vsled letnega časa in stanja teritorija Rusi in Italijani še ne morejo izvrševati pritiska," tako je petkova Edinost na današnji dan leta 1916 povzela časopisno polemiko o bojih na ključni točki zahodne fronte v prvi svetovni vojni. Kdo ima pravico govoriti v imenu ljudstva zavezniški razmejitveni komisiji? Tako se je na prvi strani nedeljskega Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 v uvodniku spraševal Virgilij Šček. "Politične stranke imajo polno pravico, da se oglasijo k besedi. Nedvomno ima v tem pogledu na Primorskem prvenstvo Slovansko-italijanska antifašistična unija. Pri zastopnikih cerkvenih oblasti pridejo najprej v poštev škofje, pri čemer moramo takoj povedati, da so vsi Italijani, čeprav so številne župnije, kjer so verniki samo Slovenci. Zloraba vere v politične namene se kaznuje, kakor uči zgodovina, z odpadom od Cerkve.« Ob slovenskem osamosvajanju je pozornost politike usmerjala vrsta kulturnih pobud. To velja tudi za jezikovno razsodišče, ki je sprožilo tedanje jugoslovanske polemike, o člemer je v Trstu je Matjaž Kmecl leta 1986 na predstavitvi knjige dejal: Brezen ima rep zavit/Brezen je desetkrat na dan jezen V Nürnbergu je na današnji dan leta 1706 umrl organist in skladatelj Johann Pachelbel. Iz bogatega sakralnega in posvetnega opusa baročnih skladb muzikologi najbolj cenijo njegov prispevek coralnemu preludiju in fugam. Pachelbelovo skladbo Gigne je posnel tudi londonski godalni kvartet Guildhall
V Trstu se je na današnji dan leta 1805 rodil zgodovinar, arheolog in politik Pietro Kandler. Ob jubileju so v Piranu leta 2009 pripravili posvet, prisluhnimo Salvatorju Žitku: Na današnji dan leta 1915 je Italija vstopila v prvo svetovno vojno na strani Antante, odprla se je avstrijsko-italijanska fronta od Tirolske do Jadranskega morja. Vrhovni štab v Rimu je načrtoval bliskovit napad. Na današnji dan leta 1920 je v Celovcu umrl avstroogrski maršal Svetozar Borojevič von Bojna. S svojimi enotami je Borojević uspešno odbil enajst italijanskih ofenziv, kar mu je prineslo neuradni naziv »Soški vitez«. Podrobneje o njem publicist Miro Simčič: Primorski dnevnik je v sredo, 23. maja 1945, izšel z naslovom: "Svobodni Trst bo izločil fašiste iz svoje srede". "Prvi oblastveni odlok Tržaške konzulte zadeva besedila odloka o ljudskem sodišču, ki ga je vodil predsednik, dr. Umberto Zoratti, tajnik je bil Rudi Uršič Karel in komisiji za čiščenje ostankov od fašističnih elementov." V Flensurgu so Britanci aretirali člane vlade 2o-dnevnega nemškega predsednika, admirala Karla Dönitza, Winston Churchill je odstopil z mesta predsednika vlade Velike Britanije. 'Luna vaša, zlata naša,' tako je odmevalo geslo goriškega transparenta v Hali Tivoli, ko je jugoslovanska državna reprezentanca na današnji dan leta 1970 osvojila šesti naslov svetovnega prvaka. Prisluhnimo arhivski izjavi kapetana Iva Daneva: Gorjánsko je obmejno gručasto naselje na Komenskem Krasu. Etimološko je ime vasi nastalo po elipsi iz Gorjánsko selo, ki vsebuje srednjo obliko pridevnika gorjánski k občnemu imenu gorján - prebivalec gora. Fašisti so kraj preimenovali v Goriano. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1936 rodila pevka Marjana Držaj. V zlatih šestedestih letih je posnela celo vrsto uspešnic. Leta 1964 je na Slovenski popevki zapela Sepetovo Poletno noč in zmagala. Leta 2000 je o uspešnici povedala: Prisluhnimo ji:
Danes se spominjamo Rudolfa Steinerja, utemeljitelja antropozofije. Rodil se je na današnji dan leta 1861v današnjem Donjem Kraljevcu pri Čakovcu. Študiral je na Dunaju, zatem se je zaposlil na Goethejevem inštitutu, ko se je poglobil v filozofsko in ezoterično zapuščino velikega misleca. Razvil je Waldorfsko šolo, utemeljil biodinamično kmetovanje, zasnoval je Euritmijo. "Veliki nemški uspehi pred Verdunom. Nemške čete ob navzočnosti cesarja zavzele z naskokom vas Louvemont in vzhodno od tod ležečo utrdbeno skupino. Naše čete prodrle do Drača. Na ruskem bojišču predstražni boji. Nič važnega na italijanskih in turških bojiščih. Amerika in vojna s podvodniki. Pašič v Atenah. Uvedba gregorijanskega kalendarja na Turškem", tako je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Gorici se je na današnji dan leta 1941 rodil slikar in arhitekt Jože Cej. Študiral je na umetnostnem liceju v Benetkah, v slovenskih šolah pa je poučeval risanje. Slikarsko se je posvetil krajinarstvu v oljni tehniki in akvarelu. Prvič je razstavljal že leta 1955 v Gorici. Kasneje se je posvetil stavbarstvu. V našem arhivu hranimo govor Jožeta Ceja na enotni manifestaciji Slovencev v Italiji, ki je bila leta 1984 v Gorici. Prisluhnimo odlomku: "Spomenica slovenskih duhovnikov Julijske krajine zavezniški komisiji," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik: «V vseh štirih škofijah ni nobene župnije, kjer bi bili izključno italijanski verniki, pač pa je ogromna večina živelj z izključno slovanskim prebivalstvom. Število župnij z italijansko večino je minimalno.« Raje vidim svečana na polju volka, kakor v srajci moža. Na današnji dan leta 1956 je v popolni duhovni temi umrl veliki slovenski skladatelj Marij Kogoj. Študiral je na Dunaju pri Schonbergu, slogovno se je približal ekspresionizmu in dotedanji tok slovenske glasbene ustvarjalnosti usmeril k sodobnim evropskim tokovom. Preživljal se je kot korepetitor v operi in pisal enkratne glasbene kritike. Vrhunec njegove ustvarjalnosti je opera Črne maske, ki so jo četrtič uprizorili v mariborskem narodnem gledališču kot otvoritveno predstavo Evropske prestolnice kulture. Premiero je za našo radijsko postajo spremljala Tatjana Gregorič: Prisluhimo odlomku drugega dejanja, solistu Jožetu Vidicu v vlogi vojvode Lorenza di Spadara, združenima orkestroma ljubljanske in mariborske opere je dirigiral Uroš Lajovic
Na današnji dan leta 1895 sta brata August in Louis Lumiere v salonu pariške Velike kavarne prvič zavrtela zaporedje slik, prve 50-sekundne gibljive podobe. V Trstu je bila prva projekcija 11. julija 1896 v salonu gledališča Fenice, v Ljubljani 16. novembra v salonu Hotela pri Maliču, kjer so si ogledali t.i. "razkazovanje živečih fotografij". V Hamburgu se je na današnji dan leta 1910 rodila baletka Pia Mlakar. Med študijem plesa na Koreografskem inštitutu v Berlinu je leta 1929 spoznala Pina Mlakarja, s katerim je ustvarjala polnih 7 desetletij. Leta 1995 sta piranskemu pomorskemu muzeju podarila jadrnico, s katero sta prekrižarila Jadran. Najbolj razburljiva doživetja je Pia Mlakar tako strnila: Na današnji dan leta 1915 se je začel umik britanskih in francoskih čet z Gallipolijskega bojišča, tržaška Edinost pa je poročala, da je srbski kralj Peter priplul iz Valone v Italijo. Na posvetu zgodovinarjev v Taru je zgodovinar Franco Cecotti razkril podrobnosti o delu vojaških sodišč in povedal: "Za ohranitev svetovnega miru," tako je na današnji dan leta 1945 petkov Primorski dnevnik naslovil poročilo ob zaključku zavezniške ministrske konference v Moskvi, kjer so se zunanji ministri odločili za ustanovitev komisije Združenih narodov za kontrolo atomske energije. Žábnice so vas na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Zapis iz leta 1106 je pravzaprav listina o ustanovitvi slovenske pražupnije, še starejši zapis iz leta 972 navaja ime Sabniza. Etimološko je ime izpeljano iz besede žába. Omenimo še italijansko ime Camporosso in nemško Seifnitz. Na Broadwayu so v gledališču Liberty na današnji dan leta 1925 krstno uprizorili musical Tip-Toes, za katerega je glasbo napisal George, besedilo po knjigi Guya Boltona pa Ira Gershwin. Uspešnico iz musicala Love is here to stay je posnel tudi Frank Sinatra
Na današnji dan leta 1560 se je v Ljubljani rodil ljubljanski nadškof Tomaž Hren. Leta 1600 je postal predsednik reformacijske komisije. Z vso vnemo se je lotil zatiranja luteranstva in v svoji škofiji uničeval protestantske knjige, prizanesel je le Dalmatinovi Bibliji. S papeškim dovoljenjem pa je vendarle ohranil protestantsko jezikovno in knjižno tradicijo. "Italijansko bojišče - Neprestani napadi na goriško predmostje in doberdobsko planoto. Napadi odbiti. Naši vzdržali vse postojanke. Italijanski napadi v Dolomitih odbiti. Srbsko bojišče - Naši in Nemci zasledujejo Srbe na vsej fronti. Rusko bojišče - Ruski napadi pri Czartorijskem odbiti. Zapadno bojišče - Nič novega, " tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1940 rodil alpinist Stane Belak. V naših gorah je opravil kar 40 vzponov 5-e in 6-e stopnje. Najbolj se je uveljavil v himalajskih odpravah. Preplezal je južno steno Makaluja in Daulaghirija ter zahodni greben Everesta. Izjemni dosežek je bilo plezanje po Frenerjevem stebru na Mont Blancu in severni steni Matterhorna. Leta 1990 je tako razmišljal o alpinizmu: V Ljubljani je na današnji dan leta 1980 umrl igralec Jože Zupan. Kot bančni uradnik je že pred vojno veliko nastopal na amaterskih odrih, leta 1947 je po avdiciji postal član ljubljanske Drame, kjer je zablestel kot odličen karakterni igralec. Veliko je tudi snemal, omenimo samo filme Na svoji zemlji, Še bo kdaj pomlad, Tri zgodbe, Samorastniki, Tistega lepega dne, Lucija in Amandus. V arhivu hranimo posnetek radijske priredbe Cvetja v jeseni. Prisluhnimo odlomku: Sočerga je istrska vas, ki je sestavljena iz dveh gruč hiš. Zapis iz leta 1101 navaja ime Sanctus Syrus, tisti iz 14. stoletja Sanctus Syricus, iz leta 1763 pa Socerga. Slovansko ime Sočirigo je verjetno prevzeto iz furlanskega refleksa Sant-čirigo za latinski Sanctus Quiriacus. V Leónu se je na današnji dan leta 1875 rodil skladatelj, muzikolog in pedagog Rogelio del Villar. Po končanem konservatoriju v Madridu se je posvetil pedagoškemu delu, v raznovrstni skladateljski opus pa je vnašal folklorne elemente. Villarjevo skladbo Elegia de Otono sta posnela mezzosopranistka Anna Tonna in pianist Emilio González Sanz
