Iskanje
Policisti pred začetkom novega šolskega leta otroke in starše opozarjajo na varnost v prometu. Kot poudarjajo, so otroci še posebej ranljivi, saj težko predvidijo nevarne situacije. Voznike pozivajo, naj z odgovorno in strpno udeležbo v prometu otrokom omogočajo varnost na vsaki poti skozi vse leto. Ob zaključku počitnic pa v Slovenskem kulturnem društvu Istra iz Pulja pripravljajo malo šolo slovenščine, s katero želijo k društvenemu delovanju privabiti mlajše generacije. Pročamo tudi o tem: - Mikroplastiko najdemo povsod, tudi v različnih organih človeškega telesa. - S pomočjo čezmejnega projekta Agrotour Plus bodo ljudje z različnimi ovirami hitro izvedeli, katere turistične znamenitosti so zanje dostopnejše. - Nova enota pivškega vrtca tudi Šmihelu. - Kakšna so pričakovanja pred tekmama Koper - Celje in Maribor - Primorje.
Danes so šolarji še zadnjič v tem šolskem letu sedli v šolske klopi in prejeli zaključna spričevala. Ravnatelj Janez Kobe je povedal, da v letošnjem šolskem letu ni bilo posebnosti, je pa zaznati, tako kot na ostalih osnovnih šolah, porast nasilja. V oddaji pa še: - Znani so upravičenci do neprofitnih stanovanj v Kopru. - Gradnja obvoznice Hrpelje-Kozina poteka po planu. - Tudi letos pripravljaj Poletni kino na Krasu.
Izolski šolarji se tudi v letošnjem šolskem letu lahko potegujejo za filmsko značko. Pod okriljem Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, si mesečno ogledajo izbrani filmi v art kinu, se o njem pogovarjajo in kritično razmišljajo.
Pred vrati so zimske počitnice. Te so razdeljene na dva termina za vzhodni in zahodni del države. Šolarji na Primorskem bodo tako letos na počitnicah zadnji teden v februarju. Kaj otroci menijo o tem, zakaj so počitnice, katere so jim najljubše in kako izkoristijo prosti čas.
Parlamentarni odbor za infrastrukturo bo danes razpravljal o problematiki omrežnine za električno energijo in Agenciji za energijo predlagal zamrznitev novega sistema. V oddaji tudi o tem: -Zanimanje za nakup nepremičnin v Gorici raste tudi zaradi Evropske prestolnice kulture. -Projekt Basaglia bo obravnaval polarizacijo idej. -Šolarji v Umagu posadili oljko prijateljstva.
Tokrat smo se odpravili v Piranski zaliv. In sicer na najbolj južno točko slovenskega morja, kjer leži ribogojnica Fonda. V tej edini morski ribogojnici pri nas na leto vzgojijo okrog 60 ton rib. Pri tem je zanimivo, da je ribogojnica z leti postala zatočišče tudi številnim ribam in drugim morskim organizmom. Okrog nje se zadržuje več kot 30 vrst rib. Hranijo se s hrano, ki pade iz ribogojnih kletk. V želji, da bi izobrazili svoje obiskovalce, so si pred leti omislili doživetje "Nepozaben dan v ribogojnici". Pred kratkim so bili za to zamisel tudi nagrajeni. V ribogojnici prisegajo na trajnostni razvoj, lokalno kakovost in skrb za okolje. Doslej so vzgajali piranskega brancina. Letos bodo na trgu predstavili še piransko orado. Trenutno se pripravljajo na razpis, s katerim bi vrtcem in šolam ponudili lokalne ribe. Direktorico ribogojnice, Ireno Fonda, smo povabili na krov oddaje.
Na nedavnih dnevih arhitekture v Piranu je sodelovala tudi arhitektka Marina Tabassum iz Bangladeša, sicer tudi predavateljica na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, ki je bila tudi na čelu letošnje žirije za podelitev nagrade Piranesi. Naredila je izjemen vtis predvsem s predstavitvijo svojega dela v domovini, posebej z nekaj sto dolarji vrednimi mobilnimi stukturami, iz katerih nastajajo preprosta bivališče za revnejše prebivalstvo. Nekaj minut si je vzela tudi za naš radio.
Vlada je v načrt razvojnih programov do leta 2027 uvrstila projekt izgradnje Kompetenčnega centra za oljkarstvo in druge mediteranske kulture, ki bo nastal na degradiranem območju nekdanje vojaške karavle na Plavjah pri Kopru in bo Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper, njegovemu laboratoriju in akreditirani dejavnosti nudil sodobne prostore in raziskovalno infrastrukturo za razvoj in nadgradnjo raziskovalnega dela. Projekt je vreden nekaj več kot 4,6 milijona evrov, večino denarja pa bo prispevala država. V oddaji tudi o tem: V Umagu šolarji štirih držav posadili oljko prijateljstva. Najstnik brez izpita na begu pred policisti z mopedom v avtobus. Začel se je praznik kakijev.
Jesenske počitnice, prve za šolarje v letošnjem šolskem letu, so za številne tudi čas izletov ali krajših potovanj. In če še niste izbrali destinacije, morda dobite navdih v naslednjih minutah. Govorili bomo o literarnem turizmu, ki v Sloveniji sicer dela šele prve korake, po svetu pa gre za uveljavljeno prakso. O tem, kaj literarni turizem je, kaj pomeni za razprševanje turistov, kakšne priložnosti prinaša v t.i. izvensezoni, se je na nedavni predstavitvi literarnih poti v Ilirski Bistrici z dr. Jasno Potočnik Topler z mariborske Fakultete za turizem pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Največji infrastrukturni projekt v državi gradita družbi Kolektor CPG in turški Yapi Merkezi, ki zatrjujeta, da delata z izgubo, oziroma gradnjo financirata iz svojih žepov. Nadzorni inženir DRI jim večino zahtevkov za plačilo zavrača. Gradbinca trdita, da sta bila doslej prikrajšana za 25 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - V Divači pešbus za najmlajše šolarje. - Na Reki bodo volili novo vodstvo Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem. - Nadaljujejo se državna prvenstva številnih jadralnih razredov.
Danes je zadnji šolski dan za mnoge dijake in šolarje po vsej Sloveniji, v ponedeljek bodo samo še pobrali svoja spričevala in se prepustili brezskrbnosti in ležernosti poletnih dni. To je dan mešanih občutkov - veselja ob koncu šolskega leta, olajšanja zaradi opravljenih obveznosti in morda tudi kančka žalosti ob slovesu od sošolcev in učiteljev. Vsi se spominjamo tega posebnega dne, ko smo zaprli vrata učilnic in pospravili šolske torbe. Kaj pa vi? Kateri so vaši najlepši spomini iz šolskih klopi in na zadnji šolski dan smo vas vprašali v današnji anketi.
Pred dnevi so se v Ilirski Bistrici srečali učenci 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Dragotina Ketteja in učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika iz Pulja. Druženje v šolskih klopeh in kasneje ob sprehodu po mestu sta organizirali učiteljici Vida Srdoč in Nevica Iskra. Neposredni stiki so tisti, ki še bolj povezujejo, sta prepričani pobudnici tkanja čezmejnih vezi med osnovnošolci. Tokrat nista sodelovali prvič. Stike med otroki vzpodbujata že vrsto let.
