Iskanje
Spomenik bazoviškim junakom je uničen. Zaradi močnih sunkov burje je padlo drevo in spominsko obeležje prelomilo. Škodo zaenkrat še ocenjujejo. K čimprejšnji sanaciji spomenika, ki mu je pred tremi leti Zavod za varstvo kulturne dediščine Furlanije Julijske-krajine dodelil status kulturnega pomena, je v imenu fundacije "Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma" pozval tudi Marko Bidovec. V oddaji poročamo še: - Dom upokojencev Nova Gorica ostaja brez izbrane direktorice. - Ustavno sodišče zavrnilo še eno pobudo glede zemljišč v Ankaranu. - Bistriška občina bo sončno elektrarno postavila tudi na OŠ v Podgradu.
Vlada je na današnji seji razglasila Frančiškanski samostan Kostanjevica za kulturni spomenik državnega pomena. To bodo slovesno obeležili na odprtju Dnevov evropske kulturne dediščine. Gre za pomemben korak tudi v luči prihajajoče evropske prestolnice kulture. Drugi poudarki oddaje: - Gojitelji klapavic bodo dobili nadomestilo za škodo zaradi naravnih plenilcev. - Novogoriška mestna občina pridobila nepovratna sredstva za nakup štirih novih avtobusov na električni pogon. - Divaška osnovna šola želi prvič organizirati pešbus. - V Izoli z izdajo spominske znamke in razglednice obeležili 80-letnico potopitve čezoceanke Rex. - Lokostrelca Živa Lavrinc in Dejan Fabčič na paraolimpijskih igrah v Parizu bronasta.
Dopoldne smo se preselili v Piran, pravzaprav v svetilnik na Punti. Tam so namreč odprli razstavo Piranski svetilnik - Il faro di Pirano, ki je nastala ob zaključku prenove zunanjosti svetilničarjevega stanovanja, zgrajenega leta 1874. Pripravil jo je Pomorski muzej, ki je ta naš edinstveni kulturni spomenik pomorske dediščine tudi prevzel v upravljanje. Več nam je povedala Lea Širok, ki je v Piranu tik pred odprtjem razstave pred mikrofon povabila nekaj sogovornikov. Svetilnik se nahaja na skrajni točki polotoka, na katerem se razprostira mesto Piran. Postavljen je na obrambnem stolpu, ki je bil del beneškega obzidja in je najbrž nastal v procesu prestrukturiranja, ki je potekalo med 16. in 17. stoletjem, podobne, vendar starejše srednjeveške obrambne strukture, kot so pokazale leta 2008 opravljene arheološke raziskave. Stolp je zgrajen iz peščenjaka in ima močno strukturo. Njegov sprednji del, ki gleda proti jugozahodu, drug ob drugem krasita grba iz belega istrskega kamna. Prvi predstavlja grb družine Bembo (župan), na drugem pa je križarski ščit Občine Piran. Oba sta datirana v leto 1617. Zgornji del nekdanjega obzidja je zgrajen iz belega kamna in sega v sredino devetnajstega stoletja, ko so tja postavili celo topove. Utrdbo so namreč pred morebitnimi vsiljivci z morja varovali žandarji.
Carine za uvoz iz Kitajske skupaj z že predhodno uveljavljenimi po novem znašajo kar 104 odstotke. Za Evropsko unijo je stopnja dodatnih carin po novem 20-odstotna. V Evropski komisiji, ki je pristojna za evropsko trgovinsko politiko, ves čas poudarjajo, da si ne želijo carin in so zato pripravljeni na pogajanja z Washingtonom. Hkrati pa v Bruslju ponavljajo, da je Evropa pripravljeni ukrepati. Tako naj bi danes sprejeli povračilne ukrepe zaradi ameriških carin na jeklo in aluminij. V oddaji tudi o tem: - Vlada in sindikati o vprašanjih po uveljavitvi prenovljenega plačnega sistema. - Z razglasitvijo zadružnega doma v Komnu za kulturni spomenik lokalnega pomena lažje do državnih sredstev. - Po vsej Sloveniji poteka maraton nadzora hitrosti.
Med šempetrsko bolnišnico, tamkajšnjo občino in Slovenskimi železnicami potekajo pogovori, da bi obstoječe železniško postajališče v Šempetru premaknili bliže bolnišnici. Po besedah direktorja bolnišnice Dimitrija Klančiča bi bila takšna rešitev velika prednost za paciente in obiskovalce. Ostali poudarki oddaje: - V Trnju se začenja 3-milijonska naložba v sodobno infrastrukturo. - Od ponedeljka bo na območju Gračišča primestna linija združena s šolskim prevozom. - Poškodovani spomenik bazoviškim junakom bodo popravili.
Pri spomeniku žrtvam fojb se je zbralo več kot 500 ljudi. Italijanski pravosodni minister je v nagovoru izpostavil uničevalnost totalitarizmov, ki pa so v svobodni Evropi izgubili svoj naboj. Slovenija je danes kljub boleči preteklosti prijateljska država, je poudaril. Povojni poboji in odhod Italijanov, ki so bili desetletja prekriti očem javnosti, so tragedija treh narodov, pa je prepričan predsednik odbora za žrtve fojb Paolo Sardos Albertini. V oddaji tudi o tem: - V Sežani kmalu nove skupnostne sončne elektrarne. - Komunalne storitve v Ankaranu in Kopru se bodo podražile. - Bencinski servis v izolskem pristanišču zaprt.
Naš dopoldan in pol smo namenili Simonu Gregorčiču, enemu najbolj cenjenih slovenskih pesnikov, ki je s svojim delom močno zaznamoval slovensko literarno krajino. Rojen na današnji dan pred natanko 180 leti v idilični vasici Vrsno blizu Kobarida, kjer je črpal navdih iz narave, ljubezni, domovine in socialnih vprašanj svojega časa. Bil je katoliški duhovnik in že v času svojega življenja zelo priljubljen pesnik. Naša terenska ekipa bo danes z modrim dirkačem v Kobaridu, v bližini spomenika Simona Gregorčiča. Tam so bili Mariša Bizjak, Boštjan Simčič, Maksim Vergan in Matija Žavbi. Eva Furlan se nam je oglasila iz Gradišča nad Prvačino, kjer je Gregorčič pisal in prevajal, maševal in kmetoval, sprejemal čestitke in se bojeval s kritiki. Odpravili smo se tudi v njegovo rojstno vas. Njegova rojstna hiša je danes edinstven etnološki spomenik, ki priča o stavbarski in bivalni kulturi prebivalcev vasi v času pesnikovega življenja. Razstava, na kateri si je mogoče ogledati številne pesnikove osebne predmete, je posvečena njegovemu življenju in delu, njegovemu rodu in sodobnikom.
Pri spomeniku rudarja na Titovem trgu v Velenju so se opoldne z minuto molka poklonili spominu na tri rudarje, ki so umrli v ponedeljkovi nesreči v Premogovniku Velenje. Oglasile so se tudi gasilske sirene. Kot je ob tem dejal velenjski župan Peter Dermol, je Velenje pokazalo, da je rudarstvo v srcih tamkajšnjih prebivalcev. V oddaji tudi o tem: - Rektorska konferenca se še ni izrekla o novem visokošolskem zakonu. - Prijave za direktorja novogoriškega kulturnega doma naj bi zbirali marca. - Dveletna prepoved udeležbe na športnih prireditvah, postopek o prekršku in dve globi za incident na tekmi v Luciji.
Kobariški svetniki so se na včerajšnji seji odločili, da bodo predlagani dveletni proračun zgolj obravnavali, o njem pa bodo sklepali kasneje. Menijo namreč, da so pri nastajanju dokumenta premalo sodelovali in da so nekateri prihodki vprašljivi. V oddaji tudi o tem: V sodniškem društvu obsojajo grožnje sodnikom na spletu. Ali bodo kamniti napis Tito na Sabotinu razglasili za spomenik zgodovinskega pomena? Smučišča se pripravljajo na novo sezono.
Partizanska bolnica Franja je spomenik državnega in evropskega pomena, ki pa mu vremenske ujme skozi celotno zgodovino obstoja ne prizanašajo. Nazadnje so bile v povodnji 13. julija lani nekatere od skupno 14 lesenih barak povsem uničene, preostale pa bolj ali manj poplavljene z vodo, muljem in naplavinami. Le pet dni zatem je vetrolom uničil dostopno pot in spomenik odrezal od preostalega sveta. Ministrstvo za kulturo je takoj obljubilo obnovo in dodatne zaščitne ukrepe. Sledile so še bolj uničujoče avgustovske poplave, ko je bilo treba reševati življenja in uničene domove. Prav je, da se tej sanaciji daje prednost, a tudi obnova kulturnih spomenikov bo morala priti na vrsto. Ker sporočilnost Franje o humanosti, človekoljubju in solidarnosti mora če kdaj, danes se posebej še naprej glasno odmevati.
Slovesnost ob odprtju bo popoldne v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici, ki ga je vlada nedavno razglasila za spomenik državnega pomena. V prihodnjih dneh se bo v različnih kulturnih ustanovah in zunaj njih po Sloveniji, v Porabju, na Tržaškem in Goriškem zvrstilo kar štiristo različnih dogodkov. V oddaji tudi o tem: - V Libanonu ostaja nemirno; Slovenija sklicala izredno zasedanje Varnostnega sveta. - Do leta 2030 v Trstu napovedujejo prenovo celotnega voznega parka javnega prometa. - Zaradi informacij o domnevno predragem nakupu prostorov za bivanje študentov v Kopru SDS zahteva nujno sejo pristojnih parlamentarnih odborov.
Piranska občina je od Mestne knjižnice Piran pred kratkim znova prevzela v upravljanje Kosmačevo hišo v Portorožu. V njej je med letoma 1956 in 1980 ustvarjal in živel eden najpomembnejših slovenskih pisateljev 20. stoletja, Ciril Kosmač. Piranska občina je hišo z okolico, ki je zaščitena kot kulturnozgodovinski spomenik, letos uvrstila v načrt razpolaganja z nepremičninami. In odprla možnost njene prodaje. Temu odločno nasprotujejo nekateri piranski svetniki, razprava o usodi Kosmačeve hiše pa se širi tudi v javnosti. Na občini odgovarjajo, da so še vse možnosti odprte.
