Iskanje
Dr. Danilo Türk, tretji predsednik Republike Slovenije, je eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov. Bil je prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja je na povabilo takratnega generalnega sekretarja Kofija Anana postal njegov pomočnik za politične zadeve. S strokovnjakom za mednarodno pravo smo se pogovarjali o številnih kriznih žariščih po svetu, v Venezueli, Grenlandiji, Ukrajini, Palestini, o upadanju veljave Evropske unije, pa tudi o domači politiki, iskanju novih obrazov ter o ustavnih pristojnostih predsednika države in odnosih z državnim zborom in vlado.
Kaj se ti v resnici dogaja v umu, ko postavljaš vprašanje? Tako se na svoji spletni strani sprašuje ena najbolj veščih spraševalk, kar jih poznamo na Slovenskem. Še več: pogovor z njo je posebno doživetje, izpisani intervju pa sogovorniku ponuja svež, neznan vpogled v samega sebe. In ni jih malo, ki so njeno povabilo k intervjuju sprejeli kot najdragocenejšo nagrado za svoje delo. – Novinarka Delove Sobotne priloge Patricija Maličev je spraševalka, pripovedovalka in raziskovalka skritih kotičkov ljudskih zgodb. Je tudi Goričanka in prebivalka sveta, ki si ne pušča postavljati mej. Janko Petrovec jo je pred dnevi gostil na Pogovornem večeru v Gledališču Koper. Patricija Maličev torej – v oddaji Odprto za srečanja.
Tokrat vas vabimo v Postojno. Tam bo z nami Klemen Ogrizek. S skupino prijateljev je v osrčje krasa prinesel pestrost in bogastvo življenja tropskega gozda in koralnih grebenov. Neotropica je ime dobila po območju Srednje in Južne Amerike, vključno s Karibi, ki velja za biotsko eno najbogatejših regij našega planeta. To je svet, ki je tudi nam veliko dal, poudarja Ogrizek. Med drugim krompir in koruzo, obenem pa je nepogrešljiv za obstoj življenja na Zemlji. Raziskovanje postojnske Neotropice se začne pri želvi matamati, mojstrici maskiranja, nadaljuje pri prazgodovinski ribi arapajmi in kuščarjih baziliskih, ki jim pravijo tudi jesus christ lizard, se sprehodi mimo krojaških mravelj, ki gojijo gobe, in zaključi pri mavričnem udavu. Pred tem pa nujen pogled v svet ogroženih tropskih koralnih grebenov. V Neotropici je izkušnjo nevihte v deževnem gozdu in še veliko drugih presenečenj doživela Lea Širok.
Vsak mesec znova v oddaji Midva spoznavamo nove dvojine in tokrat je Nataša Benčič v goste povabila dva pesnika, saj je letošnje leto Vlada RS ob 100 letnici smrti Srečka Kosovela, razglasila za Kosovelovo leto. Vanja Pegan in Marko Matičetov sta Primorca, Vanja je Pirančan, ki je pognal korenine v Izoli, a vsak dan poučuje kitaro v Piranu; Marko pa živi v Luciji, a se vsakjdan vozi v Sežano, kjer je direktor Kosovelove knjižnice. Odlična pisca sta, pogosto ju prevajajo in oba sta konec lanskega leta izdala novi pesniški zbirki. Pesnika v pesnikovm letu sta zdaj z nami - v oddaji Midva.
Na pedagoškem področju bi težko našli funkcijo, ki je Anton Baloh v minulih 44 letih, kolikor je dolga njegova pedagoška kariera, ne bi opravljal. Bil je skorajda vse, od razrednega učitelja na začetku svoje poklicne poti do ravnatelja osnovne šole na koncu, z vmesnimi postajami na vodstvenih položajih več šol in javnih zavodov. Bil je tudi svetovalec župana in glavni tajnik univerze ter šolski inšpektor. Skupaj s svojimi vsakokratnimi sodelavci si je prizadeval, da bi mladi iz šolskih klopi odnesli čim več znanja in lepih spominov. Številna priznanja dokazujejo, da mu je to v veliki meri tudi uspelo. Konec lanskega leta se je upokojil, zato ga je Jasna Preskar povabila, da poslušalcem predstavi svoje bogate izkušnje in tudi prihodnje načrte.
Jože Krečič iz Ajdovščine je tudi po upokojitvi ostal tesno povezan z okoljem, ki ga je zaznamovalo večino njegove poklicne poti. V ajdovskem Mlinotestu je dolga leta skrbel za pekarstvo, danes pa se 77-letni Ajdovec posveča raziskovanju zgodovine podjetja in jo umešča v širši kontekst industrijskega razvoja Vipavske doline. V monografiji Brez moke ne bo kruha razkriva, da je bilo v Zgornji Vipavski dolini v zadnjih štiristo letih vsaj 300 lokacij, kjer je stal mlin. V oddaji Odprto za srečanja bo Nataši Uršič med drugim povedal, kdaj in zakaj je moral biti beli kruh na mizi vseh delavcev ter kateri mlin je najbolj krojil usodo Ajdovščine – danes ene gospodarsko nadpovprečno uspešnih slovenskih občin.
Pred včerajšnjim, že 54. novoletnim srečanjem Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, so podpisali pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje - EZTS Skupne doline - Valli Condivise. Novo združenje bi povezalo 30 občin na obeh straneh meje pri soočanju s skupnimi izzivi. Postopke za ustanovitev EZTS bi lahko izpeljali še letos. V oddaji tudi o tem: - Ortopedska bolnišnica Valdoltra bo dobila sodoben hiperbarični center. - S čezmejnim evropskim projektom nad erozijo kmetijskih površin. - Ajdovske rokometašice uspešne v evropskem pokalu, Domen Prevc spet zmagal na Japonskem.
Na ta božični večer, ko bodo polnočnice obhajale in slavile Jezusovo rojstvo, smo v goste povabili rektorja bazilike na Sveti Gori nad Novo Gorico in frančiškanskega patra Bernarda Goličnika. V osrednjem romarskem središču na Primorskem in Marijinem svetišču je v preteklosti že služboval, potem je 15 let vodil župnijo Sveta Trojica v Slovenskih goricah, z letošnjim avgustom pa se je 72-letni pater Bernard znova vrnil na Sveto Goro, v frančiškansko skupnost še treh bratov. Tako dišeče kot so tu zdravilne rastline niso nikjer na svetu, nam med drugim zaupa v iskrivem in umirjenem pogovoru. Z njim so prišle tudi njegove čebele in tudi Svetogorska pokora še naprej poživlja kri romarjem in ostalim obiskovalcem, ki se povzpnejo na to duhovno in razgledno točko nad Novo Gorico. O tem in še marsičem, kar zaznamuje skupnost štirih bratov frančiškanov zdaj na Sveti Gori, se je s patrom Bernardom pogovarjal novinar Valter Pregelj.
Kdo je Ksenija Dobrila, je bolj kot od nje odvisno od tistega, ki se je kdaj srečal z njo. Za Dolinčane v zrelih letih je njihova osnovnošolska učiteljica. Mnogi mlajši iz te občine v tržaškem zaledju se je spominjajo zlasti kot večdesetletne ravnateljice. Za tiste, ki so jo spoznali v zadnjih osmih letih, je Ksenija Dobrila predvsem političarka, saj je kar osem let vodila delovanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji. – O problemih manjšine in njene politike, o poučevanju in šolstvu, pa tudi o vsem, kar lahko prinesejo leta pokoja, bomo s Ksenijo Dobrila govorili v oddaji Odprto za srečanja.
Tokrat bomo v oddaji Midva, ki predstavlja nove dvojine in enkrat mesečno vstopi v prostor Odprto za srečanja, spoznali sestro in brata- Mojco in Borisa Bordona, vinarja iz Dekanov, tik ob reki Rižani. Njun pokojni oče Ivan je bil prvi med zasebnimi vinarji slovenske Istre, ki je vpeljal lastno blagovno znamko, njegovi otroci, zdaj tudi že vnuki pa nadaljujejo družinsko izročilo in odličnim ter pogosto nagrajenim vinom dodajajo nova vsebinska pogavja - gin, konjak, oljčno olje, turizem in tudi oživitev starega mlina s petimi kolesi, ki je deloval vse do leta 1972 in bo morda, v sodobni preobleki, spet zagnal kolesje. Z Bordonovimi se pogovarja Nataša Benčič.
Beno Bajda se že dobrih 30 let aktivno ukvarja z oljkarstvom. To je po upokojitvi postalo njegova strast in nov izziv. Začel je praktično iz nič, z eno samo oljko na domačem dvorišču, na kateri se je učil osnovnih oljkarskih opravil. Zdaj ima tisoč dreves in letno pridela poldrugo tono ekstra deviškega oljčnega olja. Z leti je pridobil izkušnje in znanje, ki so mu prinesli številne prestižne nagrade doma in v tujini. Razvil je tudi novo metodo stiskanja oljk z ultrazvokom in jo patentiral. Vse to mu je, poleg delovanja v Društvu oljkarjev slovenske Istre in pri ustanavljanju Zadruge Oleum nostrum, ob prizadevanjih za uveljavitev in zaščito ekstra deviškega oljčnega olja, prineslo ugled in spoštovanje.
Obisk na upravni enoti je slej kot prej neizbežen za vsakogar. Tam uredimo osebne dokumente, pridobimo gradbeno dovoljenje, prijavimo stalno ali začasno prebivališče in še veliko je postopkov, ki jih opravimo na teh lokalnih uradih raznih ministrstev. Letos mineva 30 let od ustanovitve upravnih enot v Sloveniji. Le na redkih so od čisto prvega dne in nepretrgoma naslednjih 30 let, načelovali isti vodje. Eden teh je Branko Andrejašič, ki je Upravno enoto Izola vodil od njenega prvega uradnega žiga pa vse do prvega oktobra letos, ko se je upokojil. V nekoliko bolj sproščenem pogovoru, precej manj strogo uradniško, Branko Andrejašič obuja spomine na začetke upravnih enot pred 30 leti, govori o bremenu in odgovornosti vodje, ekipnem delu, zavezanosti zakonom pa tudi o uradniških stereotipih, ki večinoma ne veljajo več.
