Iskanje
Ob dnevu bele palice je Aleksander Novak predstavil avtobiografsko skladbo Takšna sva. Pesem razkriva njegovo življenjsko pot, preizkušnje s slabovidnostjo in moč ljubezni, ki vidi onkraj zunanjosti.
Hrup Kevin Koradin je primorski glasbenik, avtor, producent, kitarist in vokalist. V zadnjem času se nekoliko bolj odloča za zadnja dva samostalnika in ne dolgo tega je v svet poslal novo pesem Hrup: »Z vseh strani smo zasuti z informacijami, bombardirani s takšno in drugačno propagando, vse to v pesmi metaforično poimenujem hrup«. Kevin Koradin pa ob Hrupu, ki je na RA KP ta teden deležen posebnih privilegijev, v tokratni rubriki Pesem tedna še o marsičem. HRUP Ujel sem te, ko si se pretvarjal da duše, res ne boš prodajal Jaz grem my way, ti furaš your way In takšen svet bo še naprej obstajal Nihče res noče bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal A res hočeš bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo Utrujen sem poskušati ves čas ko nobenega ne moreš zares spoznat včasih še pojamramo na glas čeprav nihče nas…nihče nas ne posluša Ujel sem te, ko si se pretvarjal rekel si, da ‘buč’ ne boš prodajal Ti furaš your way, jaz grem my way In takšen svet bo še naprej obstajal Nihče res noče bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal A res hočeš bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo Moram dati na off možgane Meša se mi od polne glave In že spet preganja me ta notranji hrup Naj srce še ne ugasne ven potegnil bom ta strup Moje misli bodo jasne ko ugasnil bom ta ‘hrup’ Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo
Pri spoprijemanju z različnimi izzivi pogosto potrebujejo pomoč - takšno, ki jim jo lahko na pravi način ponudijo le ustrezno usposobljeni strokovnjaki v šolah, zdravstvenih in socialnih ustanovah ter nevladnih organizacijah. O tem ter o projektu »Ker te štekam«, s katerim izobražujejo strokovne delavce, da mladim lažje nudijo podporo in oblikujejo varnejše okolje, sta spregovorili Nuša Zadravec Šedivy in Eva Sedlašek z Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja je dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. Če se znajdete v hudi stiski in vaš zdravnik ni dosegljiv, lahko pokličete dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo na številko 112, ali urgentno psihiatrično ambulanto v eni od psihiatričnih klinik. Za otroke in mladostnike je vsak dan med 12. in 20. uro na voljo TOM telefon na številki 116 111. Od 19. do 7. ure pa lahko v duševni stiski pokličete na 01 520 99 00. In še: Društvo SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, je dosegljivo 24 ur na dan - na številki 080 11 55.
Poletje je tu, a ne pozabimo, da na morju nismo sami, opozarja zloženka, ki sta jo za morjeplovce in obiskovalce slovenske obale pripravila društvo Morigenos in Uprava za pomorstvo. Na njej najdemo vrsto priporočil, kako ravnati spoštljivo do vseh prebivalcev morja, med katerimi so tudi želve glavate karete in delfini. Morska biološka postaja NIB v Piranu pa je z raziskavo določenih odsekov morskega dna potrdila domnevo, da nepravilno priobalno sidranje, ki je seveda najbolj pogosto poleti, dolgotrajno poškoduje morsko dno. In prvega junija se je ob morju uradno začela kopalna sezona. Kakšna je kakovost vode? Tudi o tem v tikratni oddaji Morje in mi.
Člani skrivne kitajske organizacije, ustanovljene konec 19. stoletja, so kot odgovor na imperialistične grožnje Kitajski napadali misijonarje in kitajske kristjane. Nemiri so se razširili na province Hebei, Šansi in Mandžurijo, posredovati so morale mednarodne sile, ki so zavzele Peking. V boksarski listini 7. septembra 1901 so zapisali pogoje za mir in kaznovanje krivcev. Na današnji dan leta 1916 se je začela pet dnevna bitka za Kisaki v nemško vzhodni Afriki, v kateri 3 južnoafriški konjeniški diviziji ni uspelo premagati nemških enot, ki so se pred tem umaknile iz Dar es Salaama. V Zavrhu pri Trojanah se je na današnji dan leta 1921 rodil oblikovalec Niko Kralj. Po diplomil na fakulteti za arhitekturo se je zaposlil v tovarni Stol na Duplici. Med zgodnjimi oblikovalskimi dosežki izstopa serijski naslanjač rex120 iz leta 1952. Izpopolnjeval se na Švedskem in v Združenih državah Amerike, od leta 1966 je vodil Inštitut za oblikovanje, leta 2000 pa je v oddaji Naši umentiki pred mikrofonom tako razmišljal o oblikovanju: Da Trsta ne doleti usoda Gdanska V enakih okoliščinah je Gdansk propadel, Trst ne sme postati prednja postojanka italijanske osvajalne politike. Poljski delegat za priključitev Trsta in Gorice k Jugoslaviji, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. Kakršno vreme o kimavca mlaji, takšno je vso jesen najraji./Septembrski dež je za tla zlato, za trte strup. V Postojni se je na današnji dan leta 1961 rodil skladatelj Peter Šavli. Odraščal je v Tolminu, kjer se je navdušil za glasbo tudi s pomočjo Marjana Gabrijelčiča, o katerem je povedal: Po študiju v Ljubljani se je izpopolnjeval na univerzah Yale in Cornell, kjer je leta 1999 tudi doktoriral, sicer pa komponira orkestralno, komorno in zborovsko glasbo v slogu novega ekspresionizma. Z zgoščenke Devant une neige prisluhnmo odlomku Saxophonije:
Ponoči na današnji dan leta 1666 je zagorelo v kraljevi pekarni v Londonu. Požar se je hitro širil tudi zaradi močnega vetra. V središču mesta je zgorelo kar 10 tisoč hiš, tudi znamenita cerkev Sv. Pavla, na srečo pa je bilo žrtev malo. Na današnji dan leta 1851 je v Šentvidu, današnjem Podnanosu, umrl duhovnik, vinogradnik, kemik in zgodovinar Matija Vertovec. Napisal je številne knjige in priročnike, med katerimi sta najbolj znani Vinoreja na Slovenskem in Kmetijska kemija. O tem podrobneje Stane Bačar: Na današnji dan leta 1916 se je začela bitka za Turtucaio, trdnjavo ob Donavi, ki jo je Romunija zasedla po 2. balkanski vojni leta 1913. Pod vostvom generalov Panteleya Kiselova in Augusta von Mackensena sta Bolgarija in Nemčija zbrali 33 bataljonov s 55 tisoč vojaki, trdnjavo je branilo 19 romunskih bataljov z 39 tisoč vojaki pod poveljstvom generala Constantina Teodorescuja. Na Proseku se je na današnji dan leta 1921 rodil zdravnik internist in primarij Boris Cibic. Po tržaški gimnaziji je v Padovi študiral medicino, vendar so ga fašisti zaprli, dve leti je bil v nemškem taborišču Stalager nedaleč od Dunaja. Po vojni je doštudiral v Ljubljani, kjer se je zaposlil na Inštitutu za patološko fiziologijo, zatem v bolnišnici Petra Deržaja. Kot soustanovitelj Društva za zdravje srca in ožilja je tako ocenil svoje delo: Kakršno vreme o kimavca mlaji, takšno je vso jesen najraji V kraju Colleretto Parella je na današnji dan leta 1906 umrl libretist in pesnik Guiseppe Giacosa. Najbolj je poznan kot solibretist naslednjih Puccinijevih oper: La Boheme, Tosca in Madama Butterfly. Iz prvomenjene prisluhnimo ariji Sono andati v priredbi pevke Mine:
Na gradu Gripsholm se je na današnji dan leta 1566 rodil kralj Poljske in Švedske in veliki knez Litve, Sigismund III. Kot vnet katolik je izgubil krono protestantske Švedske, poskušal je osvojiti pravoslavno Rusijo, spopadal se je s Turki. Takšna politika se je, dolgoročno, za državo pokazala kot pogubna. "Na južnem delu doberdobske fronte srdit laški ogenj. Lahi pri Selcih odbiti. V severnem delu doberdobskega odseka boji z minami in njenimi granatami. V Dolomitih ter med Brento in Astikom laški napadi odbiti. Južno Busibolla naš uspeh," tako je na današnji dan leta 1916 torkova Edinost povzela uradno sporočila z Dunaja o bojih na soški in tirolski fronti. "Svet spoznava upravičenost zahtev prebivalstva Julijske krajine po priključitvi k Jugoslaviji," je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. V Miljah je na današnji dan leta 1996 umrl učitelj in politik Kiljan Ferluga. Družina se je pred fašisti umaknila v Jugoslavijo. 33 let je bil občinski svetovalec v Miljah. Posvetil se je organiziranju tamkajšnje slovenske skupnosti, bil je prvi predsednik njihovega društva, ustanovil je zadrugo Vesna in pevski zbor Jadran, o Miljah je leta 1989 povedal: Kakšno vreme je rožnika bilo, bo tudi grudna se ponovilo.//Junijsko vreme se ponovi decembra. Na današnji dan leta 1966 je v Ljubljani umrl skladatelj Marjan Kozina. V svojih delih je združeval klasično obliko z novoromantično vsebino. V našem arhivu hranimo avtorjevo pripovedovanje o nastanku Simfonije: Leta 1959 je povedal: prisluhnimo glasbi filma Na svoji zemlji. Simfonikom RTV dirigira Marko Munih
Pomorščak in raziskovalec Henry Hudson se je leta 1610 znova podal na pot proti Ameriki z ladjo Discovery. Posadka se je znašla v velikanskem zalivu, danes poimenovanem po njem, in se odpravila proti jugu. Prepluli so 700 milj in se nazadnje ujeli v led. Tako so čakali sedem mesecev, zaradi lakote je 23. junija 1611 izbruhnil upor. Ko so se osvobodili ledu, so Hudsona s sinom privezali na čoln in ga prepustili usodi, sami pa so odpluli proti Angliji. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1916 rodil zdravnik in psihiater Lev Miličinski. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, zatem pa stažiral v bolnišnici za duševno bolne. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v nemškem koncentracijskem taborišču Dachau. Leta 1971 je tako strnil izkušnje taboriščnika/ dalet. Po vojni je Lev Miličinski delal na nevrološki klinikii. Disertacijo je posvetil Samomoru in samomorilnosti v Sloveniji. Bogato je tudi njegovo publicistično delo. Na današnji dan leta 1916 so bili nemški napadalci najgloblje v preboju francoske obrambe, na poti do Verduna jim je stala le trdnjava Souville. Napadalci so uporabili tudi plin fosgen, ki je zastrupil tisoč 600 francoskih vojakov, tako so napredovali dobra dva kilometra, vendar jih je takoj zatem francosko topništvo zaustavilo. "Pariška konferenca. Preučevanje meje med Italijo in Jugoslavijo se nadaljuje," je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik o načrtu francoskega zunanjega ministra Georgesa Bidaulta o internacionalizaciji pristanišča in kompromisni meji. Na Dobenu je na današnji dan leta 2006 umrl umetnostni zgodovinar, konservator Nace Šumi. Bil je eden vodilnih slovenskih Sodeloval je z Jožetom Plečnikom pri prenovi Križank in z Markom Mušičem pri prenovi železniške postaje. V oddaji Naši znanstveniki pred mikrofonom je leta 1975 tako utemeljil zanimanje za arhitekturo: Ob kresi se dan obesi/Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje/Kakor je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic/Pred kresom prosi, naj deži, potem prositi treba ni/Do kresa sukno nosi, po kresu jo pa s seboj vlači. V Moski je na današnji dan leta 1956 umrl skladatelj Reinhold Morisevič Gliere. Po končani diplomi in dodatnem izpopolnjevanju je učil na moskovskem konservatoriju, tudi Sergeja Prokofjeva in Arama Hačaturjana. Zaslovel je s simfonično glasbo, pisal je tudi scensko glasbo. Prisluhnimo plesu ruskih mornarjev iz baleta Rdeči mak. Na snemanju je simfoničnemu orkestru iz Utaha dirigiral Maurice Obravanel
Vojska Alemanov je na današnji dan leta 366 prečkala zamrznjeno reko Ren in začela napadati rimsko cesarstvo. "Parnik 'Persia' družbe Peninsular&Oriental je bil torpediran v Sredozemskem morju, kakor poročajo nocoj v London dospele brzojavke. Precenjeno je torej, da je storilo smrt 250 ali več oseb," je na današnji dan leta 1916 pisal Amerikanski Slovenec, katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe svete Družine, ki je izhajal v Jolietu. S privolitvijo Sovjetske zveze je demokratično izvoljen predsednik Gazi Mihamed 2. januarja 1946 razglasil Kurdsko republiko. Jeseni 1946 je Stalin pristal, da se umakne iz Kurdistana, ko je Iran prepustil Sovjetski zvezi pravico do nafte v svojem severnem delu. Po ruskem umiku je iranska vojska ubila predsednika, obrambni minister je s tisoč vojaki pobegnil. V Sežani se je na današnji dan leta 1961 rodil pravnik in politik Davorin Terčon. Na listi Liberalne demokracije je bil trikrat poslanec državnega zbora. Ob drugi izvolitvi je leta 2000 Ireni Cunji povedal: Od leta 2006 je Davorin Terčon župan sežanske občine. V Trstu je na današnji dan leta 1991 umrl novinar in politik Dušan Hreščak. Že kot mladega protifašista so ga obsodili na 27-letno zaporno kazen, leta 1938 je bil pomiloščen in izgnan v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Trstu delal v uredništvu Primorskega dnevnika. Leta 1962 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v tržaški občinski odbor, o čemer podrobneje zgodovinar Milan Pahor: Makarij jasen ali meglen naznanja prav tako jesen/ Kakršno je na Makarija vreme bilo, takšno v kimavcu bo V argentinski Cordobi je na današnji dan leta 1726 umrl jezuit, misijonar in skladatelj Domenico Zipoli. Leta 1716 se je v Madridu pridružil jezuitskim misijonarjem in odpotoval v Buenos Aires, v Paragvaja je navdušil ljudstvo Guarani za sakralno glasbo. Nekaj vrhunskih skladb so odkrili šele leta 1959. Harfistka Giovanna Beccafichi Bellesi je posnela Zipolijevo Gavotto za harfo
Respiratorni virusi so na pohodu, ugotavljajo in opozarjajo na območni enoti Nacionalnega inšitituta za javno zdravje Nova Gorica. Njen predstojnik je z novim letom postal epidemiolog Mario Fafangel, ki je bil med najhujšo epidemijo koronavirusa vodja posvetovalne skupine za njegovo obvladovanje. Covid je zdaj stabilen, zadnja dva tedna pa prevladuje in je v porastu virus gripe, zato stroka med ostalimi ukrepi priporoča tudi cepljenje. V oddaji tudi o tem: - Danes bo znano, ali se bo minimalna plača uskladila le z višino inflacijo in kakšna bo shema skrajšanega delovnega časa. - Goran Blaško od danes vršilec dolžnosti direktorja Doma na Krasu - V Kopru nocoj poklon skladatelju Pavletu Merkuju ob deseti obletnici njegove smrti
Aprila 2019 smo si lahko prvič ogledali fotografijo črne luknje, podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero. Intervju s Falckejem, ki je sicer profesor za astrofiziko delcev in radijsko astronomijo na univerzi Radboud na Nizozemskem, sta pripravila Valter Pregelj in Maja Ratej.
Ob vsakokratnih poplavah je v ospredju vprašanje boljše protipoplavne zaščite. Tako so tudi poplave, ki so nedavno najbolj prizadele koprsko naselje Šalara, v ospredje 'naplavile' težave občanov s protipoplavnimi vrečami. Nekaterin namreč ne vedo, kako do njih, kam se obrniti. Preverili smo, kako je sistem razdeljevanja urejen tudi v nekaterih drugih občinah. V oddaji pa tudi: - Kakšna je starševska odgovornost mladoletnih povzročiteljev škode? - V Kopru potekata dva shoda - za življenje in za pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. - Nogometaši Kopra se bodo pomerili z Muro.
