Danes se spominjamo kobariškega rezbarja znamenitega sužitskega oltarja, ki je bil močno navezan na "zlate oltarje" poznega 17. in zgodnjega 18. stoletja, vendar je njihovo shemo posodobil z vrsto zrelobaročnih stilnih elementov. Z Antonom Vrtavom, ki je umrl na današnji dan leta 1761, je izumrla skoraj stoletna rezbarska tradicija družine Vrtav na Kobariškem. V Kostanjevici na Krasu se je na današnji dan leta 1821 rodil kmet, mehanik in izumitelj Andrej Novak. Leta 1845 je tržaški dnevnik L`Osservatore Triestino poročal o tehničnih izumih, ki so prihajali iz kmečkega okolja. Tedaj 24-letni sodar in mizar je izdelal večno gibalo (perpetuum mobile). Ruska carska armada je na današnji dan leta 1916 po zimski ofenzivi premagala enote 3. otomanske armade na Kavkazu in zasedla Erzurum. Uradni Washington je zavrnil nemško in avstroogrsko noto o podmorniškem torpediranju oboroženih trgovskih ladij, čeprav je nemški veleposlanik obljubil izplačilo odškodnin svojcem umrlih v torpediranju ameriške potniške ladje Lusitanije. "Protestno pismo antifašistk tržaškega okrožja," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil pismo, ki so so ga na predkongresni konferenci v Trstu dva dni prej ogorčene antifašistke napisale zaradi stališča, ki ga je zavzela Zavezniška vojaška uprava. Ta ni dovolila njihovega kongresa v Trstu, čeprav je odobrila v gledališču Rossetti veliko konferenco gibanja za avtonomno državico Julijsko krajino. Na današnji dan leta 1976 se je pred tržaškim porotnim sodiščem nadaljeval proces zaradi zločinov v taborišču smrti, Rižarni. Neva Lukeš, ki je proces spremljala za našo radijsko postajo, je zabeležila pričevanja Franca Šlosarja iz Novokračin: Rosa v fenuarju, slana v marcu/Februar pometa vrtove. V Babnem polju so na današnji dan leta 1956 izmerili dosedaj najnižjo temperaturo, minus 34,5 stopinj Celzija. Na Dunaju se je na današnji dan leta 1866 rodil skladatelj Johann III. Maria Eduard Strauss. V očetovem ansamblu je igral harfo in komponiral. Eduardovo Trač polko je posnel tudi Mladinski pihalni orkester Viva, glasbene šole iz Zagorja pod taktirko Draga Peterlina/ d.
Marcus Annius Verus Antonius, bolj znan kot rimski cesar Mark Avrelij se je rodil na današnji dan leta 121 v Španiji. Na ozemlju današnje Slovenije je odbil vdore Markomanov. Del osrednje Slovenije med Trojanami in Hrušico z Emono kot središčem je priključil 10. regiji Venetia et Histria. "Wilsonova adresa kongresu, ki se v velikih potezah naslanja na noto, ki je bila poslana v Berolin, obširno obravnava vse podvodniško vprašanje, kakor se je razvijalo od februarja meseca leta 1915 dalje. Wilson ni zahteval od kongresa nikakršnih ukrepov," tako je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 povzela sporočilo Wolfovega urada iz Washingtona. "Prvi sestanek zunanjih ministrov. Poročilo razmejitvene komisije o Julijski krajini in Trstu bo predloženo v soboto," tako je na današnji dan leta 1946 iz Pariza pisal Primorski dnevnik. V Ljubljani pa se je začel proces proti izdajalcu Leonu Rupniku. V Matejni vasi pri Postojni se je na današnji dan leta 1951 rodil duhovnik, magister cerkvenega in civilnega prava in škofijski ekonom, Alojz Milharčič. Po vrnitvi iz Rima je postal škofijski tajnik in ekonom v Kopru. Leta 1994 je o vračanju po vojni odvzetega premoženja koprske škofije povedal: Na današnji dan leta 1986 je prišlo v jedrski elektrarni v Černobilu do nesreče, pri kateri je razneslo enega od štirih reaktorjev. Veter je radioaktivni oblak ponesel čez zahodno Evropo. Poškodovani reaktor so prekrili z debelim betonskim sarkofagom. To nesrečo, v kateri je umrlo 25 tisoč ljudi, radioaktivno sevanje pa je onesnažilo tretjino Evrope, so ocenili z najvišjo, sedmo stopnjo. Prisluhnimo poročilu Bogdana Puclja o tedanjih nevarnosti radioaktivnega sevanja pri nas: Dež v aprilu je res božji dar iz nebes./Za mokrim aprilom pride suh junij. Na današnji dan leta 1931 se je v Dolini rodil pevovodja in glasbeni pedagog Ignacij Ota. Po diplomi na Akademiji za glasbo je poučeval, od leta 1956 je vodil dolinski pevski zbor Valentina Vodnika in ob 30-letnici zbora je o reviji in zborovodskih tečajih povedal: Prisluhnimo Tržaški ljudski pesmi Ignacija Ote, ki jo poje Mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj. Dirigira Anton Baloh
Na današnji dan leta 1901 se je v Tokiu rodil 124. japonski cesar Hirohito. Njegova vladavina šova - razsvetljeni mir, je trajala najdlje v japonski zgodovini, od leta 1926 do 1989. 15. avgusta 1945 je prelomil tradicijo cesarskega molka in prvič javno nagovoril podložnike, ko jim je po radiu sporočil, da je Japonska sprejela pogoje kapitalucije: Po vojni je še dolgo vladal kot simbolni cesar, dokler ni leta 1989 umrl za rakom na dvanajsterniku. Pod vodstvom pruskega generalfeldmaršala Colmarja von der Goltza so na današnji dan leta 1916 turške enote zaustavile prodiranje britansko-indijskih sil v Mezopotamijo. Irski uporniki so se umaknili iz dublinske pošte in sprejeli brezpogojno predajo velikonočne vstaje britanskim zasedbenim silam. V Peratih pri Livku nad Kobaridom se je na današnji dan let 1921 rodil publicist in politik Janko Perat. Leta 1941 so ga predčasno vpoklicali v vojsko in poslali na libijska bojišča, od koder je pobegnil k zaveznikom in se pridružil prekomorcem. Spomine na vojna leta je takole strnil/: Med knjigami Janka Perata omenimo Utrinki iz lovske koče, Zelene stečine, Odločitev v puščavi, Golo upanje in Umirajoči čas. Na današnji dan leta 1976 se je pred tržaškim porotnim sodiščem nadaljeval proces zaradi zločinov v taborišču smrti, Rižarni. Po 31-ih obravnavah je 29. aprila sodišče obtoženca Josepha Oberhauserja, bivšega komnadanta taborišča, spoznalo za krivega in ga obsodilo na dosmrtno ječo, na triletno osamitev in plačilo sodnih stroškov. Oberhauser je umrl v Münchnu leta 1979. Neva Lukeš je posnela pričevanja svojcev žrtev, Tržačana Paola Serenija in Albine Škabar iz Repna: Nič aprilu ne zaupaj, če je topel, zélen breg; burja, krivec le zasukaj, brž je mraz, pobeli sneg. V Bombaju se je na današnji dan leta 1936 v aristokratski glasbeni družini rodil dirigent Zubin Mehta. Dirigentski debut je doživel na Dunaju leta 1958, ko je tudi zmagal na tekmovanju v Liverpoolu in vodil tamkajšnji Kraljevi simfonični orkester. zatem je 7 let vodil Montrealski simfonični orkester, proslavil se je s 13-letnim vodenjem newyorškega simfoničnega orkestra. Prisluhnimo posnetku rimskega koncerta, ko je Luciana Pavarottija, Placida Dominga in Joseja Carrerasa spremljal orkester rimske opere pod taktirko Zubina Mehte, tako so izvedli znamenito arijo La donna e mobile