Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državni zbor je sprejel novelo zakona o urejanju prostora, s katero se podaljšuje rok za uporabo starih občinskih prostorskih aktov do leta 2026. To je že najmanj četrti zamik skrajnega roka, ko bi morale občine končati postopke sprejemanja krovnih načrtov. Med tistimi, ki jim do konca tega leta to ni uspelo, so tudi tri istrske občine. V oddaji tudi o tem: - V Ajdovščini z novim letom nižje cene komunalnih storitev. - Koprska Galerija Meduza odprla vrata Urbanemu laboratoriju. - Slovenci premagali Norvežane v futsalu.
Tuši, dostopi do morja, platoji za sončenje, avtomati za pijačo, sanitarije. Vse to sta izolska in koprska občina že umestili na obalno cesto, ki so jo za motorni promet zaprli spomladi 2017. Koprska stran je tudi že osvetljena, izolska bo v prihodnjih dneh. Izgradnja infrastrukture je skoraj zaključena, vprašanje pa je, kaj bo z drevoredom pinij, ki so jim pri gradnji močno spodrezali korenine. Poleg vsega je to še eden od nepotrebnih posegov vzdolž obale, izpostavljajo v Zavodu za varstvo narave. Da jih ne bi bilo več, pa bo najprej potrebno preseči prepričanje, da so posegi v prostor edino gonilo razvoja, izpostavlja naša sogovornica, krajinska arhitektka Tina Trampuš iz Zavoda za varstvo narave.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je po požaru na Krasu zaznalo potrebo po strateškem pristopu k urejanju prostora. Zato je lani naročilo pripravo Krajinske zasnove Krasa. Ta teden so z javnimi predstavitvami krajinske zasnove začeli v Sežani, v ponedeljek popoldan jo bodo predstavili v Kostanjevici na Krasu, v torek v Kobjeglavi, v sredo pa še v Divači. V oddaji tudi o tem: - Literarni dogodek povezal okrog tisoč otrok koprskih šol. - Na ajdovskem letališču se bo jutri predstavilo več kot 60 podjetij. - Divača jutri odpira kolopark.
Z Ministrstva za naravne vire in prostor so občine, ki še niso sprejele občinskega prostorskega načrta, že pred časom opomnili na rok, do katerega morajo omenjeni akt sprejeti, in na posledice, če tega ne storijo. Obenem so jih opozorili, da bo ministrstvo v tem primeru samo sprožilo postopek priprave nadomestnega prostorskega izvedbenega akta, stroške pa zaračunalo dotični občini. V občinah računajo na podaljšanje roka. To predvideva tudi predlog Zakona o urejanju prostora, ki pa mora še skozi vladno in parlamentarno proceduro. Če bo predlog sprejet, se bo rok podaljšal za dve leti. V oddaji tudi o tem: - Minister Poklukar v Posočju med drugim o gorskem reševanju in praznih prostorih ministrstva za notranje zadeve. - Začel se je festival Pokon viziji - postregel bo z več kot 50-imi filmi. - Slovensko nogometno reprezentanco pestijo poškodbe.
Dobrih enajst kilometrov slovenske obale in morja je še naravno ohranjenih. Ostalih 35 je tako ali drugače urbaniziranih. Kljub temu, pritiski po nadaljnjem urejanju obalnega pasu ne pojenjajo. To velja tudi za odsek med Koprom in Izolo. Vse namreč kaže, da se lokalni skupnosti nista odpovedali načrtom, ki jih stroka ocenjuje kot nedopustne. Zakaj je pomembno, da ta naravni odsek morja ohranimo kot prazen in odprt prostor, so številni sogovorniki pojasnili na Dnevu za morje, ki ga je Zavod za varstvo narave že četrtič organiziral ob Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Na obalni poti med Izolo in Koprom se jim je pridružila Lea Širok.
Bliža se 1. november, praznik, ki je že stoletja globoko vpet v našo kulturo kot dan, ko se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Na ta dan mnogi obiščejo pokopališča, urejajo grobove, prižigajo sveče in polagajo cvetje, velikokrat se ob grobu zbere celotna družina. Gre za tradicijo, ki nosi globok pomen, predvsem za starejše generacije. Prav starejši čutijo dolžnost do pokojnih, da ohranjajo njihov spomin. Zanje to ni zgolj obveza. Urejanje groba je zanje ritual, ki izraža spoštovanje in hvaležnost, grob postane prostor spomina na tiste, ki so bili nekoč del naših življenj. Kaj pa mladi? Ali še vedno doživljajo obisk pokopališč kot del svoje identitete in tradicije? Kakšen pomen ima za vas obisk grobov? Je to tradicija, obveza, ali način ohranjanja spomina? Kako ohranjate to tradicijo?
Kako uspešne so civilne pobude, ki pri urejanju lokalnega prostora zahtevajo, da odločevalci upoštevajo tudi njihove interese in pripombe? V tokratni oddaji predstavljamo dve takšni pobudi, ki sta pri svojih prizadevanjih bolj ali manj uspešni. Prva je skupina krajanov iz Srmina. Do zdaj je uspela ustaviti načrte podjetja Grafist, ki želi na območju zapuščenega laporokopa - zemljišče je v lasti koprske občine - predelovati gradbene odpadke. Druga je civilna iniciativa iz Kanala, ki nasprotuje gradnji kanalske obvoznice na izbrani trasi. Slednja je stara že več kot desetletje in med drugim posega na sedaj zavarovano območje korit reke Soče. Zato so sprožili pobudo za nadzor nad Odlokom o lokacijskem načrtu za obvoznico iz leta 2001, ki je enajst let pozneje brez vsakršnih sprememb postal sestavni del občinskega prostorskega načrta.
Občinski svet je potrdil predlog sprememb odloka o čiščenju in urejanju javnih površin. Ta med drugim natančneje opredeljuje ravnanja lastnikov psov in prepoveduje rezervacijo prostora na kopalnih območjih z brisačo, ležalniki in podobnim. V oddaji tudi o tem: - Koprska občina namerava v soseski Olmo Prisoje uvesti plačljivo parkiranje, krajanom pa ponuditi ugodne abonmaje. - Končano pravdanje med podjetjem Pica 33 in Termami čatež glede hotela Aqapark v Žusterni. - Svetniki kraških občin dali soglasje k imenovanju Katerine Rihter za direktorico Zdravstvenega doma Sežana.
Ste se kdaj z obale v Fiesi odpravili proti dolini v njenem zaledju? Ste v malem jezeru ujeli skupino želv, ki se v malem jezeru sončijo na deblu? Ali laboda, ki si ob velikem jezeru pripravljata gnezdo? V oddaji Morje in mi nam je skrivne kotičke Fiese razkrila samoorganizirana Kreativna skupina občanov, ki se zavzema za trajnostne rešitve urejanja tega zelenega prostora v stiku z morjem. Nenadzorovane gradnje, povečevanje gostinskih teras, prisvajanja dostopov do morja so v Fiesi že naredili veliko škode, pravijo. Zdaj je čas, da tudi odločevalci na ta prostor začnejo gledati kot na vrednoto, in ne zgolj kot na blago za turistično rabo in zlorabo ter za neposrečene pozidave po okusu posameznikov.
Varovanje morja je stvar celotne javnosti, ne zgolj pristojnih ustanov. Dokler tega ne bomo ozavestili, in se obenem odrekli nadaljnji urbanizaciji, zasipavanju morja, pozidavam plaž, vzpostavljanju podvodnih muzejev, skratka, urejanju morskega prostora, tudi dedek Mraz ne bo pomagal, opozarja Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave. Kot poudarja, v prihodnjem letu nobena od svetovnih držav ne bo dosegla zastavljenega cilja 10 odstotkov zaščitenih morskih območij. In še slabše je z upravljanjem že zaščitenih okolij. O vsem tem smo se z Robertom Turkom pogovarjali v tokratni oddaji Morje in mi. Vprašali smo ga tudi, kaj smo na nacionalni ravni glede varovanja morja naredili pozitivnega, in kaj je tisto, kar se morda ne bi smelo zgoditi.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je občinam poslala informativne letake .Namen letaka je promocija načel za urejanje prostora in naselij. V Sloveniji, podobno kot v drugih državah, prostor in naselja urejajo občine tako, da s svojimi občinskimi sveti obravnavajo in sprejemajo strategije in načrte. Pri tem imamo prostorski načrtovalci, urbanisti in občine pomembne skupne naloge pri zagotavljanju kvalitetnih načrtov in njihove skladnosti z razvojnimi cilji, stanjem in potrebamiv prostoru. Letak je tako tudi »opomnik« občinam in njenim odločevalcem na njihovo izvirno pristojnost urejanja in gospodarjenja s prostorom ter odgovornost za kvaliteto bivanja občanov, gospodarski razvoj občine in kulturno identiteto kraja. Več o tem arhitektka Jana Gojanovič Purger.
Romana Kačič je krajinska arhitektka, ki živi in dela med Trstom in Piranom. Pred petimi leti je skupaj s Pirančani med prvimi javno opozorila na nestrokovno in neustrezno obnovo mandrača. Tudi sicer je na področju urejanja urbane in druge kulturne krajine prava aktivistka. Noben poseg v prostor se ne bi smel zgoditi brez aktivnega sodelovanja prebivalcev in upoštevanja njihovih predlogov, pravi. Ob tem pa javnost tudi z umetniškimi performansi spodbuja k celovitemu doživljanju prostora z vsemi čuti, ne le z vidom.
