Iskanje
Ustavno sodišče je sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu "Ob Belokriški". Do dokončne odločitve je izvrševanje odloka zadržalo. V Civilni iniciativi Piran so s tako odločitvijo zadovoljni. V oddaji tudi o teh temah: - Protipoplavne rešitve za Cerkno za zdaj ostajajo le na papirju. - Promet skozi nekdanji mejni prehod Fernetiči bolj tekoč; upajo, da bo kmalu lahko stekel po dveh pasovih. - Združene države Amerike zapuščajo UNESCO.
Vlada je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ob Belokriški, ki ga je marca letos v uradnem listu objavila Občina Piran. Kot poudarjajo na pristojnem ministrstvu, je bil odlok sprejet brez novega postopka po veljavnem zakonu o urejanju prostora, ki velja od junija 2022. Vlada predlaga, da ustavno sodišče omenjeni odlok odpravi. V oddaji tudi o tem: - Praznik priključitve Primorske k matični domovini prvič pod novim imenom. - V Pivki za obnovo občinskih cest letos 700.000 evrov. - Zakonski predlog za otroke s posebnimi potrebami uvaja učno pomoč brez odločbe.
Tuši, dostopi do morja, platoji za sončenje, avtomati za pijačo, sanitarije. Vse to sta izolska in koprska občina že umestili na obalno cesto, ki so jo za motorni promet zaprli spomladi 2017. Koprska stran je tudi že osvetljena, izolska bo v prihodnjih dneh. Izgradnja infrastrukture je skoraj zaključena, vprašanje pa je, kaj bo z drevoredom pinij, ki so jim pri gradnji močno spodrezali korenine. Poleg vsega je to še eden od nepotrebnih posegov vzdolž obale, izpostavljajo v Zavodu za varstvo narave. Da jih ne bi bilo več, pa bo najprej potrebno preseči prepričanje, da so posegi v prostor edino gonilo razvoja, izpostavlja naša sogovornica, krajinska arhitektka Tina Trampuš iz Zavoda za varstvo narave.
Dobrih enajst kilometrov slovenske obale in morja je še naravno ohranjenih. Ostalih 35 je tako ali drugače urbaniziranih. Kljub temu, pritiski po nadaljnjem urejanju obalnega pasu ne pojenjajo. To velja tudi za odsek med Koprom in Izolo. Vse namreč kaže, da se lokalni skupnosti nista odpovedali načrtom, ki jih stroka ocenjuje kot nedopustne. Zakaj je pomembno, da ta naravni odsek morja ohranimo kot prazen in odprt prostor, so številni sogovorniki pojasnili na Dnevu za morje, ki ga je Zavod za varstvo narave že četrtič organiziral ob Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Na obalni poti med Izolo in Koprom se jim je pridružila Lea Širok.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je po požaru na Krasu zaznalo potrebo po strateškem pristopu k urejanju prostora. Zato je lani naročilo pripravo Krajinske zasnove Krasa. Ta teden so z javnimi predstavitvami krajinske zasnove začeli v Sežani, v ponedeljek popoldan jo bodo predstavili v Kostanjevici na Krasu, v torek v Kobjeglavi, v sredo pa še v Divači. V oddaji tudi o tem: - Literarni dogodek povezal okrog tisoč otrok koprskih šol. - Na ajdovskem letališču se bo jutri predstavilo več kot 60 podjetij. - Divača jutri odpira kolopark.
Državni zbor je sprejel novelo zakona o urejanju prostora, s katero se podaljšuje rok za uporabo starih občinskih prostorskih aktov do leta 2026. To je že najmanj četrti zamik skrajnega roka, ko bi morale občine končati postopke sprejemanja krovnih načrtov. Med tistimi, ki jim do konca tega leta to ni uspelo, so tudi tri istrske občine. V oddaji tudi o tem: - V Ajdovščini z novim letom nižje cene komunalnih storitev. - Koprska Galerija Meduza odprla vrata Urbanemu laboratoriju. - Slovenci premagali Norvežane v futsalu.
Z Ministrstva za naravne vire in prostor so občine, ki še niso sprejele občinskega prostorskega načrta, že pred časom opomnili na rok, do katerega morajo omenjeni akt sprejeti, in na posledice, če tega ne storijo. Obenem so jih opozorili, da bo ministrstvo v tem primeru samo sprožilo postopek priprave nadomestnega prostorskega izvedbenega akta, stroške pa zaračunalo dotični občini. V občinah računajo na podaljšanje roka. To predvideva tudi predlog Zakona o urejanju prostora, ki pa mora še skozi vladno in parlamentarno proceduro. Če bo predlog sprejet, se bo rok podaljšal za dve leti. V oddaji tudi o tem: - Minister Poklukar v Posočju med drugim o gorskem reševanju in praznih prostorih ministrstva za notranje zadeve. - Začel se je festival Pokon viziji - postregel bo z več kot 50-imi filmi. - Slovensko nogometno reprezentanco pestijo poškodbe.
Bliža se 1. november, praznik, ki je že stoletja globoko vpet v našo kulturo kot dan, ko se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Na ta dan mnogi obiščejo pokopališča, urejajo grobove, prižigajo sveče in polagajo cvetje, velikokrat se ob grobu zbere celotna družina. Gre za tradicijo, ki nosi globok pomen, predvsem za starejše generacije. Prav starejši čutijo dolžnost do pokojnih, da ohranjajo njihov spomin. Zanje to ni zgolj obveza. Urejanje groba je zanje ritual, ki izraža spoštovanje in hvaležnost, grob postane prostor spomina na tiste, ki so bili nekoč del naših življenj. Kaj pa mladi? Ali še vedno doživljajo obisk pokopališč kot del svoje identitete in tradicije? Kakšen pomen ima za vas obisk grobov? Je to tradicija, obveza, ali način ohranjanja spomina? Kako ohranjate to tradicijo?
Občinski svet je potrdil predlog sprememb odloka o čiščenju in urejanju javnih površin. Ta med drugim natančneje opredeljuje ravnanja lastnikov psov in prepoveduje rezervacijo prostora na kopalnih območjih z brisačo, ležalniki in podobnim. V oddaji tudi o tem: - Koprska občina namerava v soseski Olmo Prisoje uvesti plačljivo parkiranje, krajanom pa ponuditi ugodne abonmaje. - Končano pravdanje med podjetjem Pica 33 in Termami čatež glede hotela Aqapark v Žusterni. - Svetniki kraških občin dali soglasje k imenovanju Katerine Rihter za direktorico Zdravstvenega doma Sežana.
Ste se kdaj z obale v Fiesi odpravili proti dolini v njenem zaledju? Ste v malem jezeru ujeli skupino želv, ki se v malem jezeru sončijo na deblu? Ali laboda, ki si ob velikem jezeru pripravljata gnezdo? V oddaji Morje in mi nam je skrivne kotičke Fiese razkrila samoorganizirana Kreativna skupina občanov, ki se zavzema za trajnostne rešitve urejanja tega zelenega prostora v stiku z morjem. Nenadzorovane gradnje, povečevanje gostinskih teras, prisvajanja dostopov do morja so v Fiesi že naredili veliko škode, pravijo. Zdaj je čas, da tudi odločevalci na ta prostor začnejo gledati kot na vrednoto, in ne zgolj kot na blago za turistično rabo in zlorabo ter za neposrečene pozidave po okusu posameznikov.
Varovanje morja je stvar celotne javnosti, ne zgolj pristojnih ustanov. Dokler tega ne bomo ozavestili, in se obenem odrekli nadaljnji urbanizaciji, zasipavanju morja, pozidavam plaž, vzpostavljanju podvodnih muzejev, skratka, urejanju morskega prostora, tudi dedek Mraz ne bo pomagal, opozarja Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave. Kot poudarja, v prihodnjem letu nobena od svetovnih držav ne bo dosegla zastavljenega cilja 10 odstotkov zaščitenih morskih območij. In še slabše je z upravljanjem že zaščitenih okolij. O vsem tem smo se z Robertom Turkom pogovarjali v tokratni oddaji Morje in mi. Vprašali smo ga tudi, kaj smo na nacionalni ravni glede varovanja morja naredili pozitivnega, in kaj je tisto, kar se morda ne bi smelo zgoditi.
Romana Kačič je krajinska arhitektka, ki živi in dela med Trstom in Piranom. Pred petimi leti je skupaj s Pirančani med prvimi javno opozorila na nestrokovno in neustrezno obnovo mandrača. Tudi sicer je na področju urejanja urbane in druge kulturne krajine prava aktivistka. Noben poseg v prostor se ne bi smel zgoditi brez aktivnega sodelovanja prebivalcev in upoštevanja njihovih predlogov, pravi. Ob tem pa javnost tudi z umetniškimi performansi spodbuja k celovitemu doživljanju prostora z vsemi čuti, ne le z vidom.
