Iskanje
»Temna je noč«, legendarno rusko, protivojno pesem, te dni poslušate v pospešenem predvajanju. Pred skupino Teo Collori in Momento Cigano se je s svojo izjemno interpretacijo postavil Vlado Kreslin, ki tokrat gostuje v rubriki Pesem tedna RA KP.
Po tokratno Pesem tedna smo se peljali v obratno smer, iz Pirana v Goričko in še vmes, v Medžimurje. Tam sta se našla skupina Ogenj in Vlado Kreslin …
V sredo je v piranskem Gledališču Tartini odzvanjala Dušanova noč, prireditev, ki so jo posvetili nedavno preminulemu Dušanu Mrdakoviću, enemu izmed stebrov kulturno-glasbenega dogajanja v piranski občini. Dobrodelni koncert so zaznamovali nastopi odličnih glasbenikov in Dušanovih prijateljev - Vlada Kreslina, Marine Martensson, igralca Zijaha Sokolovića in mnogih drugih. Dogodek je sooblikoval tudi Radio Koper, ki je čudovito glasbeno zgodbo posnel. Prijetno poslušanje! V nadaljevanju še prevod pesmi, ki se pojavi med koncertom v hrvaškem jeziku: Branko Andrić Andrla: KAKO BI BILO DOBRO, ČE BI IMELO MOJE SRCE AVTOMATSKE BRISALCE ZA ŠOFERSKO ŠIPO Kako bi bilo dobro, če bi imelo moje srce avtomatske brisalce za šofersko šipo, ki bi se ob prvi kaplji dežja avtomatsko vključili, in katerih hitrost bi se prilagajala njegovi intenzivnosti, in se samodejno izključili, ko bi dež ponehal Kako bi bilo dobro, če bi imelo moje srce avtomatske brisalce za šofersko šipo in majhno vzvratno ogledalo, da bi nanj naslonil oko in skozi dobro obrisano srce pogledal ven, da s svojim prednjim delom ne bi udaril v nikogaršnji zadnji del, in da tudi ne bi kdo s svojim prednjim delom udaril v moj zadnji del Kako bi bilo to zelo lepo
Klasika zasedbe The Platters, ki je prek naveze Žnidaršič/Kreslin nekako postala tudi slovenska, na koncertnem repertoraju Vlada Kreslina in ansambla Momento Cigano. V prejšnjem letu sta moči združila Vlado Kreslin in Teo Collori. Naveza rezpotegnjena od Goričkega v Piran je navrgla live album /CD v Živo, glasbeno beležko s krajše spomladanske turneje po Sloveniji, ki je navrgla trinajst skladb. Pretežno Kreslinovih standardov. Teo Collori in Momento Cigano so sodelovanje nadgradili tudi kot posebni gostje njegovega tradicionalnega Kreslinovanja. Vajeti predstavitve skladbe SAMO TIJ, tokratne izbranke za Pesem tedna RA KP je prevzel Teo Collori. Rubriki Pesem tedna z Armandom Šturmanom lahko prisluhnete na spodnji povezavi →
Četrt stoletja glasbenega ustvarjanja zaokrožuje Iztok Cergol, tržaški multiinštrumentalist, član različnih zasedb. Večino bo pospremil na četrtkovem nastopu v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani. Tako se bodo v enem večeru, poimenovanem 'En kvartin muzike in pet iztočnic za dobro delo', na odru zvrstili Kraški ovčarji, Vlado Kreslin z Malimi bogovi, Grešni kozli, Zmelkoow in Ansambl Ikebana, ki jih bo Žan Papič povezal v Cergolovo življenjsko zgodbo, v kateri se je nič hudega sluteč znašel tudi Rudi Bučar.
Giovanni Domenico Cassini, profesor astronomije na Univerzi v Bologni je na današnji dan leta 1686 s svoj dnevnik zapisal, da je videl Venerin satelit. V Gorici se je na današnji dan leta 1841 rodil politik in veleposestnik Leopold Bolko. Dolga leta je bil župan v Črničah. Delal je v upravnem odboru vipavske železnice. Leta 1901 je postal poslanec goriškega deželnega zbora. Njegovo podjetje je imelo koncesijo za opravljanje poštnih storitev od Gorice do Razdrtega Z bitko za Dojran se je na današnji dan leta 1916 začela britansko francoska ofenziva na makedonski fronti, vendar je uspelo bolgarskim branilcem napad zaustaviti. Bolgarske enote so napadle tudi v vzahodni Trakiji, ki je bila v tedaj še nevtralni Grčiji. O tržaškem vprašanju Ta teden prvi sklepi v Parizu Samo v gospodarski povezavi z Jugoslavijo se bo Trst ohranil in dalje razvijal, tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1971 je utonila učiteljica in pesnica Maksa Samsa. Po maturi na učiteljišču v Tolminu je poučevala v Harijah. Fašistične oblasti so jo mučile in odpustile, tako da se je umaknila v Jugoslavijo. Pesniti je začela že v dijaških letih, ko se je spoznala s Srečkom Kosovelom. Leta 1966 je prebrala odlomek enega od Kosovelovih pisem: Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha./ Tri zrna popra na tešče nas osvobodijo vroćine Na današnji dan leta 1941 se je tudi formalno z radijskim predvajanjem v Beogradu začela svojstvena epopeja najbolj poslušane popevke druge svetovne vojne. Poslušali so jo na obeh straneh front, kmalu prevedli v angleščino in 48 drugih jezikov. Lili Marleen je že leta 1915 napisal mlad hamburški vojak Hans Leip pred odhodom na fronto na Karpate. Četudi protivojna pesem se je leta 1937 znašla na spisku domoljubnih nacističnih pesmi, tako da jo je uglasbil Norbert Schultze. Pevka Lale Andresen jo je posnela tik pred izbruhom druge svetovne vojne, vendar so prodali le 700 plošč. Po osvoboditvi je bila prepovedana, šele Radio Študent jo je zavrtel, sledile pa so kazni, ob slovenski pomladi jo je v prevodu Vlado Kreslin
V Ausburgu se je na današnji dan leta 1500 začelo zasedanje državnega zbora Svetega rimskega cesarstva. Kralj Maksimilijan I. je državnim stanovom podelil pravico do soodločanja v državnih zadevah. V Sežani se je na današnji dan leta 1860 rodil politik in gospodarstvenik Gustav Gregorin. Po gimnaziji v Trstu je pravo študiral na Dunaju. V Trstu je bil prvi slovenski odvetnik. Političnemu društvu Edinost je pomagal pri razvoju časopisa. Podrobneje o njem Pavel Skrinjar: "Težišče vojnih dogodkov se nahaja tudi še vnaprej v Karpatih. Zdi se, da tu Rusi ne nameravajo nobene resnejše ofenzive. Avstrijska bojna linija se drži; izida še ni mogoče prerokovati," tako je sobotna večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela "Izglede ruske ofenzive" po pisanju vojaškega sotrudnika lista Stockholm Dagblad. Na današnji dan leta 1935 je v Ljubljani umrl Henrik Tuma, politik, publicist in alpinist, ki je temeljito zaznamoval politično in kulturno življenje na Primorskem. S knjigama Imenoslovje slovenskih Alp ter Pomen in ravoj alpinizma je utemeljil sodoben slovenski alpinizem. Po njem so poimenovali planinsko kočo na Slavniku. Vnuk Matija Tuma je o dedkovi grenkobi, ko je po prvi svetovni vojni moral zapustiti Gorico, povedal: Na današnji dan leta 1945 so ameriške enote zasedle Hannover. Na Vratniku v Liki je na današnji dan zaradi ran umrl v Prekmurju rojeni nacistični general Johann Mickl. Dolnja Bítnja je vas, ki leži na dnu ozke doline Reke in nad njo, ob cesti Ilirska Bistrica - Pivka. Vas ima zaselka Dolnja Bitnja in Pristavca, kjer se odcepita proti Premu in Kilovčam. Ime Bítnja je izpeljano iz osebnega imena, najverjetneje Byti. Manj verjetno naj bi bilo krajevno ime izpeljano iz srednjeveškega nemškega osebnega imena Witus, ki je, kakor slovensko Vid, prevzeto iz latinskega Vitus. V Beltincih se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1920 rodil virtuoz na cimbalah, Miško Baranja. Nastopal je z družinskim Orkestrom Baranja, kasneje se je pridružil beltinski folklorni skupini. Proti koncu 8o-ih let se je skupina srečala z Vladom Kreslinom, preimenovali so se v Beltinško bando in posneli album Spominčice. Vlado Kreslin se tako spominja ene številnih godčevih dogodivščin: Sedaj pa Spominčice in Beltinška banda
Slovenske leksikografije si skoraj ne moremo zamišljati brez njenega klasičnega dela, slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika. Ta slovničar in prevajalec, profesor slovenščine v Mariboru, Kranju, Gorici, Trstu in Ljubljani, se je rodil na današnji dan leta 1840 v Pišecih pri Brežicah. Na pobočjih Kalvarije nad Podgoro pri Gorici je na današnji dan leta 1915 padel pisatelj in kritik Scipio Slataper. V Firencah je diplomiral z nalogo o dramah Henrika Ibsena, ki jo je dopolnjeval do smrti. Leta 1912 je izdal knjigo avtobiografskih spominov, Moj Kras. Kasneje se je pridružil italijanskim nacionalistom in izdal knjigo Meje, ki jih potrebuje Italija. Profesor Atilij Rakar je o tržaški književnosti in Slataperju povedal: Na današnji da leta 1915 je general Joseph Joffre postal načelnik generlaštaba francoske armede, Edinost pa je redno objavljala tudi poročilo maršala Cadorne: "Na vrhovih severozapadno od Gorice nam je trajni srditi boj tudi včeraj prinesel nekaj uspehov v odseku med Pevmo in cesto Števerjan-Gorica." Tábor sta vasici v Spodnji Vipavski dolini in na razvodnem hrbtu, imenovanem Vrhe. Občnoimenski pomen slovenske besede tábor je obzidana utrdba, navadno na vrhu hriba, kamor so se okoliški prebivalci zatekli pred turškimi vpadi. Beseda je verjetno prevzeta iz turških besed 'tabor, tabur' v pomenu 'polk, bataljon, v obliki kvadrata postrojen polk, pripravljen na obrambo'. Na današnji dan leta 1800 se je v Vrbi rodil pesnik France Prešeren. Našo liriko je, še posebej z mojstrskim Sonetnim vencem, dvignil na raven evropskega Parnasa. Najbrž je na pobudo goriškega prijatelja Vertovca napisal Zdravljico, našo sedanjo himno, ki je zaradi cenzorskih prepovedi izšla šele leta 1848, o čemer podrobneje Stane Bačar: Josip Vidmar pa je o pomenu Prešerna za partizane povedal:/. Ta veseli dan kulture se imenuje niz prireditev, ki jih na pobudo ministrstva za kulturo zadnja leta pripravljajo po Sloveniji, tudi rock in pop glasbeniki so ob 200-letnici rojstva uglasbili nekaj kultnih Prešernovih pesmi. Prisluhnimo Vladu Kreslinu O Vrba
