Iskanje
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je bil torej na referendumu zavrnjen. To pomeni, da še naprej velja zakon iz leta 1974 o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. SDS je sicer v parlamentarni postopek že vložila predlog za odpravo tega zakona. Državni zbor ga lahko obravnava in o njem odloča, saj gre za drugačen zakon od tega, ki je bil zavrnjen na referendumu. V oddaji tudi o tem: - Izolska bolnišnica v izrednem nadzoru pojasnila, kako se je zgodila napaka pri operaciji napačne noge. - Papež Leon XIV. se je srečal z novinarji z vsega sveta. - V Ajdovščini še naprej rastejo nova stanovanja. - Kosovelovi domačiji v Tomaju se letos obeta celovita obnova .
V Novi Gorici si je marsikdo že ogledal prenovljeno železniško postajo. Ta je zaživela leta 1906, ko je bila zgrajena Bohinjska železnica Trst-Sežana-Gorica-Jesenice, in je po drugi svetovni vojni ostala na slovenski strani meje. Po dolgih letih pa je med Gorico in Novo Gorico znova zaživela direktna vlakovna povezava. Na relaciji Benetke- Gorica- Nova Gorica in nazaj bo vlak vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih dvakrat dnevno. Prvič je vlak v Novo Gorico pripeljal prav na dan slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture. In na njem je bila tudi Eva Furlan.
Slovensko železniško omrežje naj bi se v prihodnjih letih posodobilo, čas vožnje vlakov pa se bo skrajšal. Tako je na novinarski konferenci napovedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Čas vožnje želijo skrajšati tudi na primorski progi: če zdaj za vožnjo med Ljubljano in Koprom vlak potrebuje 2 uri in pol, naj bi to razdaljo v prihodnje premagali v eni uri. V oddaji tudi o tem: - V Novi Gorici 400 devetošolcev spoznavalo bodoče delodajalce. - Bistriška občina išče najboljšo zasnovo stanovanjske soseske na območju nekdanjega TOK-a. - V Izoli razglasili finaliste natečaja 'Eno morje idej'.
Prenovljeno novogoriško železniško postajo bodo odprli konec januarja, osmega februarja, na dan svečane otvoritve Evropske prestolnice kulture, pa bo med Gorico in Novo Gorico začel voziti tudi potniški vlak. V oddaji tudi o tem: - Do nedelje bo Goriška knjižnica Franceta Bevka zaprta zaradi inventure. - V koprski Mali loži fotografska razstava Jake Jeraše Pregledi v vertikali. - Slovenski rokometaši se bodo pomerili z Argentino.
Predsednik vlade Robert Golob je koalicijskim partnerjem kot kandidata za obrambnega ministra predstavil vodjo poslanske skupine največje koalicijske stranke Boruta Sajovica. Sprememba bo tudi na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Minister Darjo Felda je podal ustno odstopno izjavo, za njegovega naslednika bo premier predlagal direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja. V oddaji tudi o tem: - V Cimosu bodo stavkali. - Koprska ekipa prvih posredovalcev spet najboljša v državi. - Huda nesreča pri Kozini.
Zabrdo je zaselek, ki se nahaja dober kilometer od kraja Grgarske Ravne in tri kilometre od Grgarja. To je območje, kjer ima pust že dolgo tradicijo. Grgarske Ravne so središče enega najstarejših slovenskih pustnih običajev. Najznačilnejše za "pustarje" so zložljive lesene škarje oziroma klešče, ki jih raztegnejo tudi več metrov daleč. Mateja Grebenjak se je v Domu upokojencev Gradišče pogovarjala s 87-letno Vero Kofol.
Kulturno dediščino in naravno lepoto krajev številni odkrivajo tudi na kolesu. Kot pravijo v Kolesarskem društvu Raketa iz Kopra, se s kolesom odpre drugačen svet. Slovenska Istra ponuja več kolesarskih poti različnih zahtevnosti in možnosti čezmejnih povezav, kot je priljubljena Parenzana. Ko kolesarje pot vodi dlje ali proti drugim trasam, se poslužujejo tudi multimodalnosti, torej možnosti prevoza koles z avtobusi, ladjami ali vlaki. Tovrstne povezave so bile med Slovenijo in Italijo vzpostavljene tudi s pomočjo evropskih projektov. Kolesarjem bodo letos pomladi na voljo tudi informacije o novih čezmejnih kolesarskih povezavah in prevoznih storitvah med Deželo Furlanijo Julijsko krajino in Jadranskim morjem. Poskusno bo tako vzpostavljena avtobusna povezava za kolesarje med Ajdovščino in Čedadom. V italijanskem Venetu v laguni Caorle nedaleč od Benetk pa bo potnike s kolesi prevažala na novo izdelana ladja, ki bo tudi prva tovrstna s sončnimi paneli in električnimi motorji. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Kosovelov dom, osrednja kulturna ustanova v Sežani, nosi ime po pesniku Srečku Kosovelu. Ni edina, ki se ponaša z imenom izjemnega kraškega pesnika. Kot vse kulturne ustanove s tem imenom, se bo na svoj način poklonila 120. obletnici rojstva pesnika, ki jo obeležujemo 18. marca. Ob tej priložnosti so se povezali s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in ustvarili predstavo Vlak številka 123 v bodočnost. Več pa sta nam v pogovoru povedali direktorica Kosovelovega doma Katja Jordan in koordinatorka programov Helena Čehovin Gerželj.
Konec marca so minila štiri leta od podpisa pogodbe za graditev drugega tira na odseku Črni Kal-Koper, v začetku maja pa bodo minila štiri leta od podpisa pogodbe za odsek Divača-Črni Kal. Danes na zemljišču pri Dekanih, kjer so 5. maja simbolični zakopali gradbeni stroji, že stoji tir, po njem vozijo delovni vlaki za polaganje tirnic. Okoli 5 kilometrov jih je položenih ... Če je zgrajenega že več kot 80 odstotkov drugega tira, kaj še ni in kako turbolentno bo zadnje leto projekta. O tem se bo v oddaji Studio ob 17th na radiu Slovenija pogovarjala Tjaša Škamperle. V naslednjih minutah pa nas bo zanimalo, kako bodo rešili težave v dolini Glinščice, kjer hribina drsi. Odgovore smo poiskali pri Kristijanu Mugerliju, Kolektor CPG, Mateju Osetu iz 2TDK in Jadranu Bajcu in Projektnega sveta za civilni nadzor.
V Kanalu je spet zadišalo po velikih tekmah in po pravem športnem navdušenju. Po petnajstih letih čakanja se je Odbojkarski klub Alpacem Kanal znova prebil v končnico državnega prvenstva, ob tem pa se je prebudilo tudi navijaško srce kraja. Navijaška skupina CementBoys, znana po svoji predanosti, glasnosti in pozitivni energiji, je pričarala vzdušje, kakršnega Kanal že dolgo ni doživel. Na vsaki tekmi ustvarjajo izjemno kuliso, podpirajo svoje fante z bobni, sodi, glasnim navijanjem in celo trobentami. Renome mladih navijačev pa se širi daleč preko kanalskih tribun. To so opazile tudi različne odbojkarske sredine naše države. Na zadnji tekmi finala državnega prvenstva, med domačim Alpacemom in ACH Volleyjem, je glasnost kanalskih navijačev občutil tudi Boštjan Simčič.
S čezmejnim sprevodom oziroma parado, ki se je dopoldne odpravila od železniške postaje v Gorici po goriških ulicah proti Novi Gorici, so se pod skupnim naslovom Od postaje do postaje začele prireditve pred popoldanskim uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture v čezmejnem prostoru na Goriškem. Celodnevno dogajanje vključuje pet glavnih prizorišč, po dve v obeh Goricah in skupno prizorišče na Trgu Evrope. Samo na dopoldanski čezmejni paradi je sodelovalo 30 skupin in društev iz Gorice in Nove Gorice. V oddaji tudi o tem: - Novo Gorico in Gorico od danes spet povezuje tudi vlak. - Višje urne postavke za dijake, študente in upokojence. - Nogometaši Kopra gostijo ljubljansko Olimpijo.
Prvega aprila pred 120 leti je po nekdanji ozkotirni železnici Parenzana zapeljal prvi vlak. Ljubiteljski slikar Giulio Ruzzier, sicer upokojeni mehanik za ladijske stroje, je ozkotirno železnico, njene lokomotive, postaje in tunele upodobil na 36 slikah. Svoja dela predstavlja na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji. Na osnovi skic in mer iz objavljenih knjig o Parenzani, je izdelal tudi več modelov lokomotiv. Največjega si lahko ogledamo pred nekdanjo železniško postajo v Luciji. To je eden od petih modelov, za katere je uporabil zgolj in samo dele odrabljenih koles. "Zato, ker je bivša proga danes uporabljena kot kolesarska pot," je med drugim povedal Lei Širok, ko ga je ob obletnici Parenzane obiskala v Parecagu, kjer živi in neutrudno ustvarja. Foto Radio Koper/Lea Širok: Giulio Ruzzier s sliko, na kateri je tudi tramvaj, ki je med letoma 1912 in 1953 Piran povezoval s postajo v Luciji.
