Iskanje
Kviz ima pet vprašanj, za zmago je potrebno v šestdesetih sekundah odgovoriti na vsa vprašanja pravilno. Več denarja avtomatsko pomeni večjo srečo. DA / NE Prva kreditna kartica je bila narejena iz kovine. DA / NE Prva mobilna denarnica je bila razvita v Keniji. DA / NE Denar v obtoku vedno odraža količino zlata v državnih rezervah. DA / NE Denarnice za kriptovalute so fizične naprave. DA / NE
Žan Serčič je izdal skladbo "Vse bilo je prav". Gre za iskreno izpoved o hvaležnosti, sprejemanju preteklosti in zavedanju, da se v življenju nič ne zgodi brez razloga. Skladba napoveduje njegov četrti studijski album 'Na ulicah srca', ki izide še ta mesec. Foto: Rok Deželak
Nova Gorica in Gorica se torej poslavljata od naziva Evropska prestolnica kulture. EPK je bila prelomnica v zgodovini obeh Goric. Ta projekt je spremenil način, kako gledamo nase in na mesti in vse to bo ustvarjalo razvojne priložnosti še naprej. Letošnje EPK-leto je prineslo številne zgodbe, festivale, razprave, razstave in presenetljiva čezmejna sodelovanja. EPIC distrikt, nov prostor med mestoma, je postal laboratorij in dnevna soba, kjer so se družili prebivalci, ustvarjalci in obiskovalci iz cele Evrope. Prav zato je zaključek svojevrsten epilog leta, ki je poskušalo pokazati, da je prihodnost Evrope mogoče graditi skozi kulturo, odprtost in skupne izkušnje. Zato smo vas v anketi spraševali, kako ste vi spremljali EPK GO! 2025, ste obiskovali dogodke in kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz letošnjega EPK-leta?
Ste kdaj pomislili, kako bi se spremenilo vaše življenje, če bi vam nekega povsem običajnega dne uspelo nekaj povsem neobičajnega – zadeti na lotu? Ne govorimo o manjšem dobitku, ki omogoči vikend oddih ali novo belo tehniko, ampak o vsoti, ki življenje postavi na glavo. Prav tisti zadetek, ob katerem se ne vprašamo »Ali si to lahko privoščim?«, ampak »Kaj naj sploh naredim s tem denarjem?« Novoletni loto je tudi letos sprožil pravo loterijsko mrzlico. Prodaja srečk je bila v prazničnem času opazno višja, saj ljudje ob prehodu v novo leto radi dodamo še kanček upanja – za srečo, za spremembo, za nov začetek. Podobno velja tudi drugod po svetu. V Združenih državah Amerike so lani zabeležili enega največjih dobitkov v zgodovini loterij, vreden je skoraj dve milijardi dolarjev. Zanimivo, da statistike kažejo precej drugačno sliko, kot si jo pogosto predstavljamo. Dobitniki lota večinoma službe ne zapustijo takoj, ampak počakajo – včasih mesece, celo leta. Prva skrb so dolgovi: hipoteke, krediti, lizingi. Šele nato pridejo na vrsto večji načrti. Raziskave kažejo, da večina dobitnikov denar porabi za nepremičnine, prenovo doma ali varno naložbo, precej manj pa za razkošje, ki ga vidimo v filmih – jahte, športne avtomobile in zasebne otoke. Če bi danes ali jutri zadeli na lotu – kaj bi naredili vi? Bi to komu povedali ali bi skrivnost zadržali zase? Bi še vedno vstajali ob isti uri in hodili v isto službo? Bi denar porabili hitro ali bi si vzeli čas in premišljeno načrtovali prihodnost? In nenazadnje, ali mislite, da denar res spremeni človeka ali pa samo pokaže, kakšen je v resnici?
Julija je marsikoga na Goriškem presenetila vest, da se s frančiškanskega samostana na Kostanjevici poslavlja priljubljeni pater Niko Žvokelj. Obnovljena cerkev, samostan, ki je postal kulturni spomenik državnega pomena, festival burbonk ter odmevno delo z mladimi – pod vse to se podpisuje tudi pater Niko, ki je najbolj hvaležen za to, da je srečal ljudi, ki jim Kostanjevica veliko pomeni in so bili zanjo pripravljeni žrtvovati tudi ogromno svojega časa. Kot pravi, zgolj »niko«, kar v hrvaškem prevodu pomeni nihče, ne bi bil dovolj. S patrom Nikom Žvokljem se je pogovarjala Eva Furlan.
Zavod za zdravstveno zavarovanje posodablja materiale v protetiki, tako bo porcelanska prevleka za fiksno protetiko, za katero je bilo treba doslej doplačati, dostopna za vse na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za to bo namenil dodatnih 8 milijonov evrov letno. Prav tako se je z Zdravniško zbornico dogovoril za 20 odstotno višjo ceno bele zalivke, kar bo pokrilo stroške zobozdravstvene ambulante V jutranjiku tudi o tem: - V Ankaranu začenja z delom nov javni zavod - Brda, Kras in Vipavska dolina povezani s 100 kilometrsko kolesarsko potjo - Izjemni smučarski skakalci in skakalke prihajajo v Koper, obiskali bodo pokrovitelja - Na Primorskem nekaj jasnine, do jutri zjutraj bo pihala močna burja
Jesen prav diši po gobah, radi rečemo, ampak izkušeni gobarji dobro vedo, da gobe lahko nabiramo vse leto. Tak je tudi naslov knjige Anje in Bojana Rota, hčerke in očeta iz Bovca, ki ustvarjata pod imenom Bovška kuhn'ca. Med sezono na bovškem trgu strežeta lokalno ulično hrano s poudarkom na – ja, prav ste ugotovili – gobah. V naslednjih minutah se tako vračamo v junij, v čas po krajši suši, ko so bili pogoji za gobarjenje daleč od idealnih. A kot boste lahko slišali v reportaži Mariše Bizjak, se je kljub temu v košari nabralo kar nekaj različnih gob.
Spomini so dokument časa, ki se ga Boris Ferlat kljub zavidljivim letom zelo dobro spominja. Konec maja je namreč dopolnil 101 leto. Ne razmišlja o težkih ali slabih dogodkih. "Kar je bilo, je bilo," pravi. Po vojni je na noge postavil znano tovarno pohištva Meblo, za katero pravi, da je pravzaprav ustvarila Novo Gorico. Tam je bil zaposlen od leta 1948 pa vse do upokojitve. Bil je prvi sekretar tovarne, kasneje direktor Jogija, tehnični direktor in pomočnik direktorja Mebla, zadnja leta pa je vodil Meblo Italiana. Leta 1971 je soprejel nagrado Prešernovega sklada za serijo počivalnikov Gondola oblikovalca Oskarja Kogoja. Danes živi v Kromberku, kjer ga je obiskala Lucija Fatur.
»Je kdo kaj rekel o ljubezni?« je približen prevod naslova prvenca švedske novinarke in pisateljice iraškega rodu Elaf Ali, v katerem je pogumno v prvi osebi predstavila tabuizirano temo nasilja zaradi časti. Tako kot veliko deklet iz različnih skupnosti po Evropi je namreč tudi sama odraščala v družini, ki je zatirala njeno pravico do svobodnih izbir in življenja prav zaradi morebitnega krnjenja družinske časti. Njena knjiga bo v slovenskem prevodu izšla prihodnje leto ali v začetku leta 2025. Šestintridesetletna avtorica je bila nedavno gostja koprske Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Skupaj z njo so se delavnice o raznolikosti manjšin in vlogi univerze pri vključujoči družbi, udeležili še predstavniki romske skupnosti na Slovaškem in v Sloveniji ter predstavnica judovske manjšine na Švedskem. Pred mikrofon jih je povabila Lea Širok.
Psi so v zadnjih desetletjih postali veliko več kot le hišni ljubljenčki – so naši spremljevalci, družinski člani in pogosto celo terapevti. A z ljubeznijo in naklonjenostjo pride tudi odgovornost, ki jo lastniki nosijo v vsakdanjem življenju. Eden ključnih vidikov odgovornega lastništva psa je spoštovanje pravil glede gibanja v javnosti – predvsem obvezna uporaba povodca. Od avgusta 2025 v Sloveniji velja novela Zakona o zaščiti živali (ZZZiv), ki je bistveno zvišala kazni za lastnike psov. V Sloveniji ima kar 39 odstotkov gospodinjstev vsaj enega psa. In prav za vse je na javnih površinah obvezna uporaba povodca, saj ta zagotavlja varnost. In če so se prej kazni za lastnike psov, ki na javnih krajih niso bili na povodcu, gibale med 200 in 400 evri, pa so se zdaj zvišale na od 600 do 1200 evrov. Se strinjate s tem zakonom in kaznijo, če imate psa na javnem mestu brez povodca?
Dare Kaurič je s skladbo »Kristalno jasno« postal veliki zmagovalec 44. festivala Melodije morja in sonca. Na oder portoroškega Avditorija je šegavi Idrijčan stopil kot predzadnji po vrsti, vse skupaj pa se je začelo, ko mu je prijatelj Tilen Majerič poslal besedilo, ki govori o tem, da so vse stvari v življenju minljive. Daretu je bilo sporočilo besedila zelo všeč, zato ga je malenkost prilagodil za že prej ustvarjen glasbeni del. Morda pesem ni tipično MMS -ovska, je pa zato očitno radijska, saj so pri glasovanju odločno tehnico na njegovo stran nagnile prav žirije radijskih postaj. Novopečeni zmagovalec festivala MMS Dare Kaurič je torej mož na prvem mestu, da nam bo o tokratni izbranki tedna Kristalno jasno v manj kot desetih minutah.
Na posebnih poteh po Sloveniji čez vse leto skusimo tudi pravljična doživetja. Zavod Škrateljc jih imenuje pravljično-doživljajska transverzala po Sloveniji, ta pa zdaj ponuja že 7 tematskih poti, posebej primernih za družine. Ena od teh je na Krasu in se začne in konča v Štanjelu. Na eno zadnjih decembrskih nedelj, ki ja bila še posebej prijazno sončna in topla, smo šli skupaj s številnimi družinami kraški svet odkrivat tudi mi. Poslušajte, kaj je nastalo na večurni poti.
