Iskanje
Zgodovinar mlajše generacije dr. Robert Devetak iz Nove Gorice, sicer zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je pred kratkim izdal svoje četrto knjižno delo s pomenljivim naslovom In zopet kliče domovina ženo na pomoč: Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske. Avtor se poglobljeno loti vprašanja, kako so se ženske, sprva omejene na zasebni prostor doma in družine, začele vključevati v javno življenje preko dobrodelnosti, ki je postala eden redkih družbeno sprejemljivih načinov njihovega delovanja. Ob izidu njegove najnovejše knjige je novinar Valter Pregelj povabil zgodovinarja Roberta Devetaka pred radijski mikrofon. Najprej z vprašanjem, od kod mu zamisel za takšen naslov dela o ženski dobrodelnosti.
66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni intepretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino desetletij po tem? O vsem tem z zgodovinarjem Alessandrom Barberom, v oddaji Odprto za srečanja.
Idrijčan Slavko Móravec je ljubiteljski zgodovinar ter strasten zbiratelj dragocenih predmetov in ostalin iz obdobja od prve svetovne vojne do 10-dnevne osamosvojitvene vojne. V stavbi Magazin v središču Idrije ima vojni muzej, v katerem so na ogled številne uniforme, odlikovanja, fotografije, dokumenti, zemljevidi ter orožje in vojaška oprema. Postavil je tudi leseno barako iz partizanske bólnice Pavla, v kateri se je zdravilo več kot 600 ranjencev. Na osnovi njegove raziskave in odkritij je nastal dokumentarni film »Jeklene ptice nad Idrijo« o raketiranju mesta spomladi leta 1945. Slavko Móravec je odličen raziskovalec in pripovedovalec zgodb, tudi tistih iz svojega otroštva.
Pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Jon Vitezič sodi v ta kontekst in zadnja leta na slovenski glasbeni sceni vztrajno opozarja nase. Za novo skladbo »Padava« je napisal glasbo in besedilo sam, aranžma in produkcijo pa sta ustvarila skupaj s producentom Petrom Deklevo. Pesem govori o iskanju samega sebe oz. o občutku, da nikamor ne spadaš. Z njo nadaljuje zvočno pot, začrtano že s prejšnjim singlom »Vse ti dam«.
Pred tremi leti se je v vročih julijskih dneh več kot 1500 poklicnih in prosotovoljnih gasilcev spopadalo z največjim požarom v zgodovini samostojne Slovenije. Goreč Kras je bil lekcija, iz katere smo se vsi nekaj naučili, sledil je hiter nakup letal za gašenje iz zraka in druge prepotrebne opreme. Boris Budal iz Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana poudarja, da je treba vlagati tudi v kadre. V oddaji tudi o tem: - Poslanke in poslanci so zaradi vetov državnega sveta na štiri zakone prekinili počitnice. - Tudi tretji krog neposrednih rusko-ukrajinskih pogajanj ni prinesel napredka glede premirja. - Sredi avgusta cesta Lokve-Čepovan znova odprta. - 17-o etapo kolesarske dirke po Franciji je dobil Italijan Jonathan Milan.
Jutri bo Slovenijo obiskala astronavtka slovenskega rodu Sunita Lyn Williams. Nekdanja astronavtka ameriške vesoljske agencije Nasa velja za eno najuspešnejših ameriških astronavtk v zgodovini. Mateja Grebenjak se je z otroki pogovarjala o vesolju, o tem, kako si ga oni predstavljajo.
Narasle reke in hudourniki so pred dvema letoma uničevali ceste, v krajih, kjer je bila to edina cestna povezava. Odnašali in poplavljali so hiše, reševalci so tvegali svoja življenja, da so rešili tuja. Najbolj prizadete so bile Zgornja Savinjska dolina in kraji ob Savinji, Koroška, deli Gorenjske in osrednje Slovenije. V oddaji tudi o tem: -Zvezo združenj borcev razburil zapis na Googlovem zemljevidu. -Po obilnem cvetenju so oljke prizadeli sušni stres, marmorirana smrdljivka in oljčna muha. -Nogometaši Kopra so remizirali v Mariboru.
O slovenski potici, zlasti božični, smo se pogovarjali z etnologom in umetnostnim zgodovinarjem Janezom Bogatajem, ki je med drugim tudi avtor treh knjig o njej. Vsaj na videz ji je podobna gubana ali gubanca, avtohtona furlansko-italijansko-slovenska božična slaščica. Toda: ali ste vedeli, da poznamo kar 120 vrst potic, v pisnih virih pa jo prvič najdemo že leta 1575? To sta le dve od številnih zanimivosti, ki smo jih slišali.
Kje smo, če stojimo na robu in streljamo kozle? Najbrž smo se povzpeli nad Tolmin, na Kozlov rob. Tam so lani poleti začeli z obnovo grajskih ostalin. Ruševine na vzpetini so ostaline nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem. Kozlov rob, ki mu domačini pravijo kar Grad, nosi izjemen kulturnozgodovinski pomen, poleg tega pa je priljubljena rekreacijska točka v Tolminski kotlini. Če bi radi združili nekaj gibanja s spoznavanjem zgodovine, stopite na pot, ki odstira obdobja Tolminskega od 12. stoletja naprej. Konec avgusta bo tam otvoritvena slovesnost. Gradbena dela za obnovo Kozlovega roba so vredna 2,1 milijona evrov. Od tega je tolminska občina skupaj s projektnima partnerjema - Tolminskim muzejem in javnim zavodom za turizem Dolina Soče - na razpisu ministrstva za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost pridobila 1,1 milijona evrov. Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. Med prvo svetovno vojno je bila med ruševine gradu postavljena ključna opazovalna točka za obrambo t. im. tolminskega mostišča. Od 90. let prejšnjega stoletja so se ostanki gradu sanirali in uredili v razgledno točko, s katere je čudovit razgled na Tolminsko kotlino in okoliške vrhove. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Tokrat se nam obeta spektakularen večer med kitarami in legendarnimi ženskimi vokali. Začeli bomo z izborom mojstrov z ameriških kitarskih festivalov Crossroads. Nadaljevali bomo s pevko Ruth Brown. V osrednjem delu pa tokrat splet vokalov iz projekta Lady Sings The Blues, ki so zaznamovali zgodovino jazzovske glasbe: Ella Fitzgerald, Diane Reeves, Diana Washington, Carmen McRae, Cassandra Wilson in čisto na koncu še: Sarah Vaughan.
V začetku maja bo v Novi Gorici potekal drugi izmed štirih vrhuncev Evropske prestolnice kulture - Pohod prijateljstva. Gre za dogodek, ki se poklanja eni najmočnejših simbolnih zgodb tega prostora. Zgodovinar Robert Devetak bo v pogovoru z Natašo Uršič osvetlil, kako so Pohodi prijateljstva, ki so od leta 1976 povezovali Novo Gorico in Gorico, vplivali na sodelovanje med mestoma. V času, ko je železna zavesa še delila Evropo, so se tisoči - družine, mladina, posamezniki - podali na čezmejni pohod, ki je bil znan po tem, da na meji ni bilo potrebno pokazati dokumenta temveč le poseben kartonček. Po udeležbi so vrhunec doživeli leta 1985, ko se ga je udeležilo več kot devet tisoč ljudi.
V okviru Evropske prestolnice kulture zgodovinarka in muzealka Kaja Širok pripravlja osrednjo razstavo, ki bo osvetlila dediščino svetovnih vojn, migracij, razdeljenih družin in različnih pogledov na skupno zgodovino čezmejnega goriškega prostora. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja, krajše EPIC, bo postavljena v nekdanjih skladiščih železniške postaje. Posebna vrednost razstave bodo tudi osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki zgodovino doživljajo različno. Kaja Širok, sicer predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, se raziskovalno posveča ustni zgodovini, mejam in kolektivnemu spominu. V svoji knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti je podrobno predstavila življenje na Goriškem v prvi polovici 20. stoletja. Pogovor s Kajo Širok, strokovno vodjo omenjene razstave, je pripravila Nataša Uršič.
