Iskanje
O slovenski potici, zlasti božični, smo se pogovarjali z etnologom in umetnostnim zgodovinarjem Janezom Bogatajem, ki je med drugim tudi avtor treh knjig o njej. Vsaj na videz ji je podobna gubana ali gubanca, avtohtona furlansko-italijansko-slovenska božična slaščica. Toda: ali ste vedeli, da poznamo kar 120 vrst potic, v pisnih virih pa jo prvič najdemo že leta 1575? To sta le dve od številnih zanimivosti, ki smo jih slišali.
Frančišek bo ostal v spominu kot skromen, a karizmatičen voditelj, ki so ga poleg katolikov globoko spoštovali tudi ateisti in pripadniki drugih religij. Številni se zdaj sprašujejo, koliko od njegove zapuščine bo ostalo. Katera njegova vloga bo šla najbolj v zgodovino in kakšen odmev bo imelo njegovo delovanje?
Z gostujočo razstavo hrvaškega Muzeja krapinskih neandertalcev Tolminski muzej do konca novembra odstira izjemno poglavje prazgodovine, kjer je pobliže predstavljen krapinski pračlovek. Fosilni ostanki, zbrani na Hušnjakovem brdu v Krapini na severovzhodu Hrvaške, so namreč največja posamična zbirka neandertalcev na svetu. Muzej krapinskih neandertalcev je prejemnik Znaka evropske dediščine za leto 2015, zato je tokratno gostovanje razstave obenem simbolno povezovanje dveh krajev, ki se ponašata s tem prestižnim nazivom, saj je tudi Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, za katero poleg Občine Tolmin in zavoda za turizem Dolina Soče skrbi Tolminski muzej, nosilka Znaka evropske dediščine od leta 2017.
V tokratni oddaji Legende, je z nami gentleman evropskega bluesa - Mark Knopfler. Kantavtor, kitarski velikan najbolj poznan po delu z zasedbo Dire Straits, ki je v glasbeno zgodovino zapisana z velikimi črkami. Prisluhnili bomo vsebini njegove že ali šele 9. studijske plošče, Down The Road Wherever. Gre za prvovrstno, prijetno ploščo, ki zveni odločno in solidno, prav tako kot bi morala zveneti plošča večnega kitarskega popotnika, ki se ne ozira v preteklost temveč zgolj v prihodnost.
Mineva leto dni odkar so našo državo prizadele najhujše poplave v naši zgodovini. Nekoč znane pokrajine in mesta so postali neprepoznavne, številni domovi so bili uničeni, življenja izgubljena. Tudi po letu dni je pred nami dolga pot okrevanja, ki zahteva sodelovanje vseh deležnikov: države, občin, gospodarstva, civilne družbe in posameznikov. V današnji anketi nas zanima, če smo danes kaj drugače pripravljeni kot tedaj? Je država naredila dovolj? Do sedaj je le ena družina dočakala novo domovanje, pa še to je zgradil donator. Ste mislili, da bo šlo hitreje? Smo očitno spoznali, da so naravne nesreče neizogibne.
14. septembra so Goriška brda oživela v duhu punk rock energije, ko je skupina Pigs Parlament praznovala svojo 20-letnico na spektakularnem koncertu, ki bo ostal v spominu še dolgo. Prostor je bil do zadnjega kotička napolnjen s starimi in novimi oboževalci. Ko so se na oder povzpeli člani Pigs Parlament, je množica takoj eksplodirala v val navdušenja. To ni bil zgolj koncert, to je bil dogodek, ki je pokazal, da so Pigs Parlament ena najpomembnejših punk rock sil na naši sceni. Koncert je bil odličen rezime dveh desetletij. Divji Brici in Brika so nam mojstrsko pokazali, zakaj sodijo v sam vrh Primorske in tudi Slovenske alternativne glasbe. Na odru so se jim pridružili številni gostje, med njimi italijanska zasedba Strozzapreti, letošnji klubski maratonci Samokres in Klemen Klemen. Z njim so si oder delili že večkrat, med drugim na njihovem prvem nastopu leta 2004 na festivalu Hokus Pokus v gradu Vipolže. Ob dvajsetletnici so izdali dvojni album, ki ga zaznamuje nova zrelost, je zapisal glasbeni kritik Jaša Bužinel. Razdeljen na dva dela: angleški in slovenski. Sploh slednji je še posebej zanimiv z besedili v briškem narečju in prepleten z zgodbami o domačem okolju. Težko si je predstavljati boljši način za praznovanje dvajsetletnice, pravi Boštjan Simčič, ki je briške punk rockerje pospremil z bučnim aplavzom.
Pred devetimi leti so Park vojaške zgodovine Pivka, Park Škocjanske jame in Kobilarna Lipica podpisali prvi sporazum o sodelovanju in povezovanju. Cilj je bil povečati število obiskovalcev, izboljšati produkte in doseči večje zadovoljstvo obiskovalcev. Po devetih letih so z rezultati zadovoljni, zato načrtujejo sodelovanje in povezovanje še okrepiti. V letošnjem letu več pozornosti namenjajo ranljivim skupinam.
Po izglasovani nezaupnici bovškemu županu Valterju Mlekužu in referendumu o tem v občinskem svetu, Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje: sklepa nista zakonita. Prav zato ju bo zadržal, potrjuje župan, Jurij Žurej iz Liste za Posočje, ki je pobudnica nezaupnice, pa pravi, naj se župan, v kolikor se s klepoma ne strinja, obrne na sodišče. Kobilarna Lipica, Park vojaške zgodovine in Park Škocjanske jame pa še pred začetkom turistične sezone namenjajo posebno pozornost ranljivim skupinam. Predstavili s o tudi nekatere programske novosti. V oddaji tudi o tem: - Turški infrastrukturni minister zagotovil, da bo turško podjetje ostaja na projektu drugi tir do končanja del. - Meloni v Washingtonu s Trumpom o carinah. - Nogometaši Arsenala Real Madrid izločili iz Lige prvakov.
V osmini finala evropskega nogometnega prvenstva se bodo nocoj pomerili s Portugalsko. Gre za velikega favorita, a prav tako so bili favoriti v skupinskem delu tudi Danci, Srbi in Angleži, pa nihče ni premagal slovenske reprezentance. Selektor Matjaž Kek se zaveda, da jih čaka težka tekma. V oddaji tudi o tem: - Prepričljiv zmagovalec prvega kroga predčasnih parlamentarnih volitev je skrajno desničarski Nacionalni zbor. - Izolska bolnišnica tudi to poletje napoveduje prenove. - Prostori večgeneracijskega centra v Novi Gorici postali neustrezni, uporabniki pogrešajo srečevanje z mladimi.
V Narodni galeriji v Ljubljani nocoj odpirajo obsežno razstavo Barok v Sloveniji. Na ogled bo več kot 170 umetnin – slik, kipov, fresk in risb. Izjemen razcvet umetnosti v 17. in 18. stoletju so sprožile nove družbene, politične in gospodarske razmere, pa tudi pritok tujih umetnikov v naš prostor, takrat razdeljen na habsburški in beneški del. V Kanalu bodo jutri odkrili drugo skulpturo na edinstveni čezmejni kiparski poti ob reki Soči. Avtor dela Impulz za Sočo je Boštjan Kavčič. Goriški Kinoatelje je za retrospektivo Vzhod/Zahod – meja skozi film in zgodovino izbral več kot 50 filmov in obzornikov od leta 1954 dalje. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak nanizal s skladbami, ki poosebljajo dialog med umetnostjo in naravo.
Letošnje leto mineva 80 let od požiga Branika in Komna ter okoliških vasi. Še živi domačini se 15. februarja leta 1944 spominjajo kot najstrašnejšega dneva v zgodovini vasi. Nemci so zaradi maščevanja v Braniku požgali 182 hiš in usmrtili 6 ljudi. Čez 500 domačinov so izgnali v nemška taborišča. Tatjana Zgonik je imela tri leta, ko so njihovo družino iz Rihemberka, kot se je imenoval Branik, strpali na živinski vagon in jih z ostalimi vaščani odpeljali v Neumarkt, v bližino Nürnberga. Tam so umrli trije člani njene ožje družine.
Letošnji pohod Po stopinjah Valentina Staniča je potekal v znamenju treh obletnic: 30 let od prvega pohoda, 250 let od rojstva Valentina Staniča in 45 let delovanja Planinskega društva Valentin Stanič Kanal. V kanalskem planinskem društvu so zato organizirali zanimivo predavanje o začetkih organiziranega pohodništva na območju današnje občine Kanal ob Soči. Predaval je dr. Robert Devetak, ki že lep čas raziskuje tudi življenje duhovnika, alpinista, pesnika, pisatelja in učitelja, Valentina Staniča, ki velja za enega od začetnikov evropskega alpinizma. Prvi slovenski alpinist je osvojil najvišje vrhove v tem delu Evrope, leta 1800 med prvimi tudi Veliki Klek (Grossglockner). Triglavu je izmeril višino, svoje vzpone pa je pogosto tudi opisal. Kanalsko planinsko društvo nosi ime po rojaku Staniču. Po njem so poimenovali društva, trge, ulice in planinske postojanke. Pri razvoju planinstva je imelo ključno vlogo leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, ki je že takrat imelo 27 podružnic. Ena izmed njih je bila soška, v katero se je vključilo tudi nekaj posameznikov iz Kanalskega. Na območju občine Kanal ob Soči so v začetku 20. stoletja pričeli člani društva s trasiranjem prvih pešpoti. Dejavnost se je razvijala vzporedno s pojavom turizma, ki ga je v Posočje pripeljala izgradnja bohinjske železniške proge leta 1906. O njegovih začetkih se je z zgodovinarjem Robertom Devetakom pogovarjal Boštjan Simčič.
