Iskanje
Na pobudo Fundacije Poti miru v Posočju je nastala nova knjiga Dolga pot do miru. Premierno jo je na prvem večeru cikla "Podpisani"! v Kinogledališču Tolmin predstavil eden od avtorjev – dolgoletni vojni poročevalec in novinar Boštjan Videmšek. V njej opisuje vzhodna bojišča prve svetovne vojne, Ukrajino, Auschwitz in Srebrenico, več čas pa v pripoved prepleta tudi dogajanje v Gazi. Drugi del knjige je napisala italijanska novinarka Abha Valentina Lo Surdo, ki se je na Poti miru pogovarjala z različnimi sogovorniki. Za strokovni pregled je poskrbela zgodovinarka dr. Petra Svoljšak. Marca bo knjiga na voljo tudi v italijanskem prevodu. Knjiga Dolga pot do miru je nastala s podporo projekta Beyond walk of peace, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg Italija-Slovenija. Partnerji projekta so Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju", ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Občina Miren-Kostanjevica, PromoTurismoFVG, EZTS GO/GECT GO, Associazione Culturale èStoria.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Credo Justinopolitano je čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter. Frančiškanski koral iz Kopra je prvič po svoji aktualnosti v 18. stoletju zazvenel v nedeljo, 25. avgusta 2024 v cerkvi Marijinega oznanjenja Velesovo na 42. Festivalu Radovljica. Strokovno je koncert pripravila doc. dr. Katarina Šter. Izvajalci: Csongor Szanto, Raitis Grigalis, Yannick Badier, Achim Glatz – glasovi Edoardo Belloti - orgle, zgodovinska improvizacija Spored: Protector noster vstopni spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Kyrie in Gloria v C-duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Bonum est confidere stopniški spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Canzona orgelska improvizacija Credo Justinopolitano (Kiriala Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Ofertorij orgelska improvizacija Jesu corona celsior Himnus za praznike spoznavalcev (Himnar Ms 11 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Sanctus in Agnus Dei v F- duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Poobhajilna pesem Orgelska improvizacija Si quaeris miracula Antifona za praznik sv. Petra iz Alcantare (Himnar Ms 11, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper)
Koprski arhivi so bogati z notnimi viri, ki razkrivajo glasbo preteklosti. Znanstveno raziskovalno delo za odkrivanje glasbe preteklosti in predstavljanje zvenenja te glasbe javnosti na odru, je dolgotrajno. V teh dneh poteka 42. Festival Radovljica. Ta letos v osredje postavlja prav glasbo koprskih arhivov. Bogata je, kar dokazuje živahno kulturno dejavnost mesta Koper (Justinopolitanus) v 17. stoletju. Obenem presenečajo notni zapisi arhivov koprskega frančiškanskega samostana. Na prvi pogled kažejo, da gre za glasbo srednjeveškega gregorijanskega korala, a znanstveno oko dr. Katarine Šter je odkrilo, da gre za do danes povsem neraziskano prakso drugačnega korala, ki je živela v Kopru in nemara tudi drugod po svetu. Neposredno s Festivala Radovljica: dr. Metoda Kokole (znastvena svetnica na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU, dr. Katarina Šter, znanstvena sodelavka na Muzikološkem inštitutut ZRC SAZU) in Danijela Perković Frleta (doktorska študentka, raziskovalka dediščine frančiškanskih samostanov na Hrvaškem).
Oddaja Glasbeni abonma je nekoliko posebna, saj se ozira v preteklost in ozavešča bogastvo slovenske glasbene dediščine na Tržaškem. Nedavno je namreč na Konservatoriju za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu potekala okrogla miza s to tematiko. Raziskovalci različnih humanističnih strok so ozavestili pozabljeno dejstvo, da je bil Trst do konca prve svetovne vojne najpomembnejše avstrijsko pristanišče in posledično križišče med različnimi svetovi, kjer različnost v jeziku, navadah, kulturi, glasbi, ni bila nikakršna ovira. Trst je bil pred prvo svetovno vojno mesto velikega svetovljanskega duha z usmerjenostjo proti Dunaju in srednji Evropi – pripovedujejo govorci: dr. Manuel Figheli, ravnatelj Glasbene matice Trst, dr. Borut Klabjan, zgodovinar, znanstveni svetnik Znanstveno raziskovalnega središča Koper, dr. Daša Ličen, antropologinja, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, dr. Luisa Antoni, skladateljica, muzikologinja, urednica Televizije Koper – Capodistria. Debato je spretno povezovala muzikologinja Sara Zupančič. Nosilec raziskovalnega projekta pa je dr. Nejc Sukljan. Dogodek je del obširne raziskave Glasba in nacionalno oblikovanje v Trstu, ki poteka na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in želi osvetliti še mnoga nerazrešena vprašanja za boljše razumevanje slovenske in tudi širše glasbene dediščine v Trstu. Dejstva, ki so jih pripovedovali sogovorci, so v oddaji podkrepljena z glasbo Mirka Poliča, Emila Adamiča, Vasilija Mirka in drugih v Trstu delujočih slovenskih skladateljev.
Jezikovni portal Fran ima deset let. Leta 2014 je bil pobudnik za zagon tega portala dr. Kozma Ahačič, predstojnik inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Velik zanos ustvarjalcev je prinesel nadpovprečen odziv, saj gre za neverjetne številke iskanj po portalu, iskalci so z vsega sveta. Ob jubileju bodo posneli tudi kratek film, ki ga bodo predstavili na veliki slovesnosti ob praznovanju desete obletnice 16. oktobra v Ljubljani.
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru hrani ostalino nekdanjih tukajšnjih samostanov. V oči pade rokopisno gradivo, ki je pisano v črni kvadratni notaciji, tako kot so bili zapisani liturgični spevi gregorijanskega korala v srednjem veku. To je notni zapis, ki se precej razlikuje od današnjega, trajanje označujejo note longa in brevis in ne četrtinke, osminke in druge note sodobnih notnih zapisov. Pa vendar, če malo pobliže pogledamo ta rokopis, vidimo, da zapis ni na štirih črtah, ko je bil srednjeveški koral, temveč na petih črtah notnega črtovja, kot jih ima sodobna notacija. Torej gre za nekaj posebnega. Nedavne muzikološke raziskave v sklopu ARIS projekta »Stare tradicije v novih oblačilih« in raziskovalnega programa na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani so odkrile bogato glasbeno dediščino Kopra, ki med drugim priča o posebnih praksah izvajanja koralnega petja v frančiškanskih samostanih v Kopru in v Piranu. Credo Justinopolitano je na primer čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter, ki je privedla do lepih novih spoznanj in še več, do tega, da je po več kot tristo letih ta glasba ponovno zazvenela.
Credo Justinopolitano je čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter. Frančiškanski koral iz Kopra je prvič po svoji aktualnosti v 18. stoletju zazvenel v nedeljo, 25. avgusta 2024 v cerkvi Marijinega oznanjenja Velesovo na 42. Festivalu Radovljica. Strokovno je koncert pripravila doc. dr. Katarina Šter. Izvajalci: Csongor Szanto, Raitis Grigalis, Yannick Badier, Achim Glatz – glasovi Edoardo Belloti - orgle, zgodovinska improvizacija Spored: Protector noster vstopni spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Kyrie in Gloria v C-duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Bonum est confidere stopniški spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Canzona orgelska improvizacija Credo Justinopolitano (Kiriala Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Ofertorij orgelska improvizacija Jesu corona celsior Himnus za praznike spoznavalcev (Himnar Ms 11 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Sanctus in Agnus Dei v F- duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Poobhajilna pesem Orgelska improvizacija Si quaeris miracula Antifona za praznik sv. Petra iz Alcantare (Himnar Ms 11, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper)
Marko Snoj, jezikoslovec in etimolog na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je avtor knjige Imena slovenskih psov. Delo ponuja v branje tako tistim, ki iščejo ime za svojega psa, kakor onim, ki se ukvarjajo s kinologijo. Ne gre le za slovar, temveč tudi za poglobljeno analizo. Marko Snoj je velik ljubitelj psov. Doma ima dva kelpija, Mokoša in Lamo. Pasjih imen nikoli ne izbira naključno. Prepričan je, da morajo imeti pravi pomen.
Malokdo pozna glasbeno bogastvo škofijskega arhiva Koper, ki je pravi unikum v slovenskem prostoru. Ohranjena dediščina vznemirja slovenske in tuje muzikologe, pa tudi glasbenike – izvajalce starih glasbenih praks. Gre za dragoceni arhiv glasbenih zapisov od srednjeveških kodeksov do glasbe 19. stoletja. To dokazuje, da so imeli v koprski stolnici že zelo zgodaj organizirano muziciranje za bogoslužje in druge slovesnosti. Popis teh zapisov so več desetletij opravljali sodelavci Muzikološkega inštituta v Ljubljani. Projekt je vodila dr. Metoda Kokole, znanstvena svetnica, raziskovalka na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU.
Oddaja Glasbeni abonma prinaša koncert z baročnimi arijami goriških salonov. Vsebino koncerta je spodbudila letošnja Evropska prestolnica kulture. Namreč, znanstvena svetnica, sodelavka Muzikološkega inštituta ZRC SAZU dr. Metoda Kokole je v Zgodovinskem pokrajinskem arhivu v Gorici odkrila zbirko partitur s 44 arijami in enim duetom iz italijanskih baročnih oper, ki so premiere doživele v Benetkah, Rimu, Neaplju, Milanu, tudi na Dunaju in drugod. Ta zbirka odraža plemiški glasbeni okus Gorice z okolico, ki je kljub uradni pripadnosti avstro-ogrski monarhiji, usmerjen v aktualno italijansko glasbeno življenje višjih slojev prebivalstva, kot pojasnjuje najditeljica zbirke Metoda Kokole. Koncert arij Andrea Bernasconija, Johanna Adolfa Hasseja, Leonarda Vincija in Giovannija Battiste Pergolesija z dodanimi inštrumentalnimi skladbami Domenica Galla, Alessandra Marcella in Giuseppeja Tartinija je izvedel ansambel musica cubicularis. Ansambel vodi Domen Marinčič, eden od vidnejših strokovnjakov za izvajalsko prakso starejših obdobij. Koncert z naslovom Operni junaki goriških salonov se je odvil v torek, 11. marca v Atriju ZRC kot prvi v novi sezoni cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. Naslednji dan so ga izvajalci ponovili v Knjigarni kavarni Maks v Novi Gorici kot del vsebine GO!2025. Ansambel musica cubicularis so: Helena Bregar, sopran Federico Gugliemo, violina Lorenzo Rosato, violina Domen Marinčič, violončelo Tomaž Sevšek, čembalo Andrea Bernasconi: Ardi per me, fedele (Arija Selene iz opere Didone abbandonato) Domenico Gallo: Sonata št. 1 v G-duru za dve violini in bas Johann Adolf Hasse: Se viver non poss'io (Arija Gandarta iz opere Alessandro nell'Indie) Giuseppe Tartini: Sonata v C-duru za dve violini in bas Leonardo Vinci: Confusa, smarrita (Arija Marcije iz opere Catone in Utica) Alessandro Marcello: Sonat št. 8 v e-molu za violino Leonardo Vinci: L'onda del mar divisa (Arija Arbaceja iz opere Artaserse) Giuseppe Tartini: Sonata v D-duru za dve violini in bas Giovanni Battista Pergolesi: Leon piagato a morte (Arija Hosroesa iz opere Adriano in Siria).
Jezik se spreminja, obstoječe besede dobivajo nove pomene. Ko v naš prostor dobimo neko novo pojavnost, novo stvar, karkoli, moramo za to najti tudi novo poimenovanje. Noben jezik ni samozadosten in vsi dejansko prevzemajo iz drugih tujih jezikov. Pomembno pa je, da se nove poimenovalne možnosti iščejo tudi znotraj lastnega jezika, nam je med drugim povedal docent dr. Boris Kern, znanstveni sodelavec pri ZRC SAZU in predsednik 23. mednarodne znanstvene konference Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju, ki bo od 17. do 20. septembra v Ljubljani.
