Iskanje
V osredje tokratne oddaje smo postavili prvi nacionalni dan branja. Branje kot branik pred širjenjem laži, neresnic, medsebojnega sovraštva in predsodkov. Branje, ki terja trud, hkrati pa prinaša tudi veselje in užitek ter prispeva tako k osebni rasti kot k družbenemu napredku. Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem so pripravili poseben dogodek, posvečen kulturi branja v akademskem prostoru. Pred drevišnjo premiero avtorskega projekta Amo essere Amaterskega mladinskega odra smo se odpravili še v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici. V drugem delu še postanek v Vidmu, kje rje na ogled razstava Ulay, Marina, Igor. Nova zgodba. Glasbeno ogrlico po izboru Armanda Šturmana tokrat nizajo 'pesmi za dinar'.
V italijanskem mestecu Osimo pri Anconi so bili na današnji dan pred 50-timi leti podpisani Osimski sporazumi. Nekdanja Jugoslavija in Italija sta tako dokončno začrtali njuno skupno mejo, ki je kljub podpisu Londonskega memoranduma in razdelitvi cone A ter cone B med državama, do takrat ostala ne ratificirana. Poleg vprašanja meje so sporazumi predvidevali tudi pospešitev gospodarskega sodelovanja, ter številne tudi neuresničene projekte. Danes v prvi vrsti predstavljajo temelj odličnih med sosedskih odnosov.
Vlada naj bi do desetega novembra pripravila predlog zakona z naborom ukrepov za učinkovitejše zagotavljanje varnosti, ki ga je v torek zvečer napovedala v Novem mestu. Stroka opozarja, da morajo biti nove uredbe sorazmerne in skladne z ustavo, zlasti tiste, ki policiji dajejo dodatne pristojnosti. V občini Komen so te dni objavili javni razpis za spodbujanje zaposlovanja in dvig gospodarske aktivnosti v občini. S pomočjo finančnih subvencij občine so v petih letih odprli 51 novih delovnih mest. V oddaji tudi o tem: - Veto Državnega sveta na zakon o psihoterapevtski dejavnosti. - Na Severnem Primorskem zbirajo podatke o partizanskih bolnišnicah. - Trump srečanje s Xijem označil za velik uspeh. - Nogometaši ajdovskega Primorja zmagali pri sežanskem Taboru.
Plovba po reki Soči je bila ponovno glavna tema včerajšnje seje kobariškega občinskega sveta. Med drugim so večinsko izglasovali 50-odstotni popust za vse uporabnike v pred- in posezoni. Še vedno pa upajo, da bi lahko z bovško in tolminsko občino sklenili sporazum in enotno ceno, zato so oblikovali delovno skupino. Plovba se sicer, kot kaže, zaradi zapletov pri iskanju izvajalca za pregledovanje in vzdrževanje plovbne poti 15. marca še ne bo začela. V oddaji tudi o tem: - V Slovenski Istri septembra odpira vrata prva Montessori šola. - V Vipavi bodo v sklopu ozelenitve mesta ponovno oživeli tudi eno najpomembnejših baročnih zasnov parka v državi. - V Veroni bo danes otvoritev paraolimpijskih iger.
V Parku Škocjanske jame so pridobili sredstva za novi naravovarstveni in razvojni projekt, ki pa je tudi zelo konkretno naravnan. Na območjih Nature 2000 bodo v prihodnjih štirih letih izvedli 48 ukrepov, s katerimi bodo izboljšali življenjske pogoje izbranim vrstam rastlin in živali. V projektu z imenom Za Kras 2 sodeluje šest partnerjev, med njimi so tudi republiški zavod za varstvo narave in obe primorski mestni občini. V oddaji tudi o tem: - Obala ultra traila se je udeležilo 1500 tekačev. - Izšel je nov knjižni vodnik Juliana. - Ajdovske rokometašice imajo lepe možnosti za napredovanje v Evropskem pokalu.
Verz Srečka Kosovela: »Naš spev je strasten, naša moč je živa!« je geslo letošnje revije Primorska poje, ki je že 57. leto prava znanilka pomladi in je prerasla v edinstven kulturni festival, festival povezovanja ob moči zborovskih harmonij. Nastopilo bo kar 218 pevskih zborov s skoraj 4000 pevci iz šestih držav in v živo bodo izvedli kar 650 zborovskih skladb. Eno največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture organizirajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z Območnimi izpostavami Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana, Tolmin, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst in številna domača društva po Primorski. To je otvoritveni koncert, ki je potekal 27. februarja v Vili Vipolže v Brdih. Nastopili so: Mešani pevski zbor Mačkolje Zborovodja: Manuel Purger Učiteljski pevski zbor Carmina, Pivka Zborovodkinja: Damjana Morel Moški zbor Štmaver Zborovodkinja: Nadja Kovic Vokalna skupina Tamariska, Izola Zborovodkinja: Andreja Štucin Cergol Mešani pevski zbor Cominum, Komen Zborovodkinja: Karin Luin Prireditev je vodila Metka Sulič.
Ob svetovnem dnevu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst smo se spomnili, da nismo edini, ki imamo pravico do prostora, zraka in dobrega razgleda na sončni zahod. Čeprav se včasih obnašamo, kot da smo rezervirali cel planet prek Bookinga. Pri nas je nagrado sicer rezervirala poslualka Silva, rezervirala pa jo je s pomočjo znanja, ki ga je uporabila za reševanje sledečih zagonetk: Teza 1: Sloni so ogroženi predvsem zaradi podnebnih sprememb. DA / NE Teza 2: Na Galapaških otokih so znanstveniki iz letal metali sterilne muhe, da bi rešili lokalne vrste muh. DA / NE Teza 3: Na Kitajskem so ljudje ročno opraševali sadna drevesa zaradi pomanjkanja čebel. DA / NE Teza 4 V Južni Afriki so nosorogom vbrizgali barvilo v rogove. DA / NE Teza 5: Urbano čebelarjenje se je pri nas začelo na eni od strešnih teras slovenskega parlamenta. DA / NE
Minuli petek se je z otvoritvenim koncertom v Vili Vipolže pričela 57. izvedba revije Primorska poje. Do 26. aprila bo na različnih lokacijah Primorske in čez mejo potekalo kar 38 revij, nastopilo bo 218 pevskih zborov s skoraj 4000 pevci iz šestih držav. V Centru humanističnih znanosti ZRS Koper so minuli teden odprli razstavo Vizije Gregorja Žitka. Z njo avtor mlajše slikarske generacije odpira nov cikel, v keterem se posveča predvsem figuraliki. Pred tremi leti je slovenska skladateljica Nina Šenk prejela Nagrado Johanna Josepha Fuxa za sodobno operno ustvarjalnost, njena opera Platno, zložena na libreto Simone Semenič pa je bila takrat izvedena v avstrijskem Gradcu na festivalu Musikprotokoll. Danes in jutri bodo opero v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom.
Poletje 1975 je zaznamovalo prelomnico – ne le za Hollywood, temveč tudi za obiskovalce plaž po vsem svetu. Takrat je v kina zaplaval Spielbergov triler, ki je gledalce prikoval na sedeže in sprožil pravo filmsko norijo. "Žrelo" je postal prvi veliki poletni blockbuster, prejel štiri nominacije za oskarja in osvojil tri zlate kipce – med njimi tudi za ikonično glasbeno podlago Johna Williamsa, ki še danes z enim samim tonom prebudi srh. Ob 50. obletnici filma se nam je z nekaj mislimi o kultnem filmu pridružila tudi filmska kritičarka Ana Jurca.
Začenja se najbolj znani italijanski festival: Sanremo! Pobrskali smo po zgodovini zanimivih dejstev tega festivala ter vam postavili nekaj zanimivih vprašanj. Očitno niso bila tako preprosta, na cilj je uspešno prispela šele druga poslušalka. Kviz je tokrat osvojila Jelka. Teza 1: Leta 1986 se je na odru gledališča Ariston, kjer tradicionalno poteka festival, z umetnim nosečniškim trebuhom pojavila Anna Oxa? Teza 2: Freddie Mercury je bil leta 1984 kot gost festivala proti svoji volji prisiljen nastopiti na playback, zato je iz protesta večino skladbe pel mimo mikrofona. Teza 3: Leta 1961 je Adriano Celentano zaradi služenja vojaškega roka dobil posebno dovoljenje ministra za obrambo Andreottija, da se je lahko udeležil festivala. Teza 4: Sanremo je znano tudi kot mesto gradov. Teza 5: Leta 1958 je Domenico Modugno v Sanremu zmagal s skladbo Nel blu, dipinto di blu (znana tudi kot Volare).
Prve povojne ige je drugič v zgodovini gostil St. Moritz. Iz Slovenije je za jugoslovansko reprezentanco tekmovalo 17 športnikov, ki so nastopali v tekih, skokih in alpskem smučanju. V teku na 50 kilometrov m je bil Jože Knific 14., Franc Smolej 15. in Matevž Kordež 16..
Po uspehu prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu se je priložnost za izvedbo leta 1928 ponudila švicarskemu St. Moritzu. V Švici so od Slovencev nastopili Jožko in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Vsi so nastopili v smučarskem teku. Najboljšo uvrstitev je z 22. mestom na 50 kilometrovm dosegel Jožko Janša.
