Iskanje
Letos mineva 25 let, od kar je skupina prostovoljcev iz Pivke in Postojne ob tragičnih dogodkih v Posočju stopila na pot v humanitarne namene. Že od začetka pa se njihova pomoč razlikuje od drugih humanitarnih akcij, ki običajno zbirajo denar in materialne potrebščine, v skupini z imenom "Bejž če vejdeš" donirajo namreč tudi delo. Njihova specialnost je postavljanje streh in v 25-ih letih so jih doma in po svetu postavili kar lepo število. Potrebe na tujem poišče pivški župnik Marjan Škvarč, vodja skupine pa je Miran Žitko.
Svetniki zavoda Kosovelov dom Sežana niso zadovoljni z delom direktorice Katje Jordan. Na izredni seji, ki so jo pred tremi tedni opravili v prostorih občine Sežana, so ji izrekli nezaupnico in zahtevali njeno razrešitev. Pojasnila predsednica sveta so skopa, direktorica Jordan, ki na sejo ni bila vabljena, pravi, da ne pozna razlogov za tako odločitev svetnikov, v molk pa so se zavili tudi na občini Sežana, ki je ustanovitelj zavoda. Ostali poudarki oddaje: - Trump in Zelenski bosta podpisala dogovora o dostopu ZDA do ukrajinskih naravnih virov. - Iz te moke ne bo kruha: pekarna na Ferrarski ulici v Kopru razburja stanovalce. - Izolska bolnišnica je lani poslovala pozitivno.
Na Trgu Evrope se je začelo dogajati že zgodaj zjutraj. Brezmejni Pohod prijateljstva, prvi dogodek v nizu prireditev s skupnim naslovom Pohod za Evropo, ki se bodo odvijale vse do 10. maja. Prišli so pohodniki vseh generacij, posamezno, v skupinah, društvih, prav vse pa je prevevalo prešerno vzdušje v lepem prvomajskem vremenu. "Pohod prijateljstva" (La marcia dell'amicizia) je bil velik športni dogodek, ki je potekal enkrat na leto v 70. in 80. letih in je za en dan odprl meje. Italijani in Slovenci so skupaj hodili po krožni poti med mestoma in prosto prehajali mejno črto, ne da bi jim bilo treba pokazati dokumente - »prepustnice«. Potrebovali so le kartonček za udeležence, ki so jim ga dali organizatorji. Bila je resnično schengenska izkušnja, še preden je kdo lahko sanjal o Evropi brez mejnega nadzora. Danes so v Novi Gorici in Gorici obujali spomine na tiste dni.
V Domu upokojencev Nova Gorica so popoldne odprli celovito obnovljene prostore trakta B, najstarejšega dela doma. Naložbo, ki je stala okrog 1,8 milijona evrov, je sofinanciralo ministrstvo za solidarno prihodnost. V oddaji še: - Za odpravo zastojev na Fernetičih bodo posredovali tudi na italijanski prefekturi. - SENG na Kanalskem Vrhu zagnala svojo prvo sončno elektrarno. - Najvišje priznanje ob prazniku Občine Ilirska Bistrica bo prejela Marija Šlenc Zver.
Že skoraj leto in pol je od tega, ko so se pokazale poškodbe nosilcev ostrešja bovške telovadnice. Občinski svetniki so potrdili, da se v proračunu za novo dvorano doda še pol milijona evrov, tako da bi bila lahko dvorana dokončana do septembra v prihodnjem letu. - V državnem zboru interpelirajo ministra za delo Luko Mesca - Nekdanjo upravno stavbo Droge v Portorožu kupilo podjetje Rastoder - Obalne galerije Piran z razstavo 50 let sodobne umetnosti zaokrožile letošnji polstoletni jubilej delovanja - Danes premiera zadnje predstave iz cikla Dodekalogija
Zgodovinar mlajše generacije dr. Robert Devetak iz Nove Gorice, sicer zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je pred kratkim izdal svoje četrto knjižno delo s pomenljivim naslovom In zopet kliče domovina ženo na pomoč: Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske. Avtor se poglobljeno loti vprašanja, kako so se ženske, sprva omejene na zasebni prostor doma in družine, začele vključevati v javno življenje preko dobrodelnosti, ki je postala eden redkih družbeno sprejemljivih načinov njihovega delovanja. Ob izidu njegove najnovejše knjige je novinar Valter Pregelj povabil zgodovinarja Roberta Devetaka pred radijski mikrofon. Najprej z vprašanjem, od kod mu zamisel za takšen naslov dela o ženski dobrodelnosti.
Ste kdaj pomislili, kako bi se spremenilo vaše življenje, če bi vam nekega povsem običajnega dne uspelo nekaj povsem neobičajnega – zadeti na lotu? Ne govorimo o manjšem dobitku, ki omogoči vikend oddih ali novo belo tehniko, ampak o vsoti, ki življenje postavi na glavo. Prav tisti zadetek, ob katerem se ne vprašamo »Ali si to lahko privoščim?«, ampak »Kaj naj sploh naredim s tem denarjem?« Novoletni loto je tudi letos sprožil pravo loterijsko mrzlico. Prodaja srečk je bila v prazničnem času opazno višja, saj ljudje ob prehodu v novo leto radi dodamo še kanček upanja – za srečo, za spremembo, za nov začetek. Podobno velja tudi drugod po svetu. V Združenih državah Amerike so lani zabeležili enega največjih dobitkov v zgodovini loterij, vreden je skoraj dve milijardi dolarjev. Zanimivo, da statistike kažejo precej drugačno sliko, kot si jo pogosto predstavljamo. Dobitniki lota večinoma službe ne zapustijo takoj, ampak počakajo – včasih mesece, celo leta. Prva skrb so dolgovi: hipoteke, krediti, lizingi. Šele nato pridejo na vrsto večji načrti. Raziskave kažejo, da večina dobitnikov denar porabi za nepremičnine, prenovo doma ali varno naložbo, precej manj pa za razkošje, ki ga vidimo v filmih – jahte, športne avtomobile in zasebne otoke. Če bi danes ali jutri zadeli na lotu – kaj bi naredili vi? Bi to komu povedali ali bi skrivnost zadržali zase? Bi še vedno vstajali ob isti uri in hodili v isto službo? Bi denar porabili hitro ali bi si vzeli čas in premišljeno načrtovali prihodnost? In nenazadnje, ali mislite, da denar res spremeni človeka ali pa samo pokaže, kakšen je v resnici?
Leto moramo začeti z zmagovitimi zgodbami, z zgodbami o uspehih. Na področju fotografije je svojo nišo našel koprski fotograf Jaka Ivančič, ki je za svoja dela prejel že številne mednarodne nagrade. Najraje deluje na področju krajinske fotografije. Blaž Maljevac se je z njim pogovarjal o izzivih, ki jih prinaša današnji svet profesionalne fotografije in o ločnicah, ki najboljše razlikujejo od poplave fotografij, ki smo je deležni z razvojem socialnih omrežij.
Cesta do Kožbanskega kota je znova prevozna, a le za nujne poti. Plaz na območju ostaja in je še vedno zelo nevaren, zato pristojni pozivajo k veliki previdnosti. Danes si bo plaz ogledal geolog. Večina osnovnošolcev iz različnih delov Brd, ki so zaradi zaprtih cest ostali doma, pa so spet pri pouku. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija načrtuje urjenje 3000 palestinskih policistov. - Predlogu zakona o spodbujanju razvoja turizma se obeta podpora. - V Postojni dolgi zastoji zaradi delovne zapore. - Letošnjo akcijo Primorci beremo uspešno končalo več kot 1000 bralk in bralcev. - Po uspehu proti Crveni Zvezdi košarkarlji Cedevite Olimpija zanesljivo premagali Hamburg.
Minuli konec tedna so začeli veljati preklici soglasij zdravnikov za nadurno delo, zaradi česar imajo v nekaterih zdravstvenih ustanovah že težave z organizacijo dela. Izvajanje nekaterih nenujnih storitev bo ponekod okrnjeno. V oddaji tudi o tem: Poljska je odpravila začasni nadzor na meji s Slovaško. Občina Nova Gorica bo namenila več denarja za pomoč malim podjetnikom. Promet skozi predor Markovec od danes le po eni cevi v obe smeri. Rokometaši Kopra v Areni Bonifika premagali prvake iz Celja.
Posnetek prvega dela otvoritvenega koncerta festivala Prečkanja - Sconfinamenti, recital pianista Filippa Gorinija. Ideja o ustanovitvi festivala se je pred dvema letoma porodila pianistu Alexandru Gadjievu, katerega umetniška pot se je v mladosti izrisovala med Gorico in Novo Gorico. Kot umetniški vodja festivala, je v skrbno izbrane objekte tega okolja, povabil izjemno nadarjene in mednarodno uveljavljene mlade glasbenike v svetu klasične glasbe, ki jih imenujejo »zvezdniki v nastajanju«. Letošnji festival je potekal v organizaciji Imaga Sloveniae – Podobe Slovenije ter Glasbene matice Furlanije Julijske krajine, bil pa je tudi del dogajanja Evropske prestolnice kulture GO!2025. Potekal je med 23. junijem in 6. julijem. Pianist Filippo Gorini je občinstvo povabil v svojstveno glasbeno potovanje. V enem zamahu je izvedel cikel treh obsežnih sonat za klavir Franza Schuberta (1797-1828), ki tvorijo enega najbolj samoniklih, globoko izraznih vrhov pianistične literature. Skladatelj jih je ustvaril v zadnjem poletju svojega življenja, leta 1828, star komaj 31 let. Tolikšna enovitost in kompleksnost koncertnega programa je velika redkost, na Goriškem se je zgodila prvič. Komaj 29-letni pianist je povezal občinstvo in svojo virtuoznost v duhovno globino Schubertovih poslednjih glasbenih premišljevanj ter ustvaril večer nadzemske občečloveške kontemplacije. Pred koncertom pa je Filippo Gorini za poslušalke in poslušalce Radia Koper razgrnil svoja razmišljanja o glasbi, o Schubertovih sonatah in tudi o lepotah Goriške. Ta oddaja prinaša posnetek Gorinijeve izvedbe prve od treh zadnjih klavirskih sonat Franza Schuberta. Nadaljevanje koncertnega recitala z izvedbo preostalih dveh sonat sledi v prihodnji oddaji. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025. Spored prvega dela: Franz Schubert: Sonata št. 19 v c-molu, D. 958
Pametni telefoni, računalniki, tablice, pametne ure, celo pametni hladilniki ... včasih se zdi, da so pametne že naprave, mi pa vse manj. Digitalizacija je tu – in z njo cela kopica novosti, ki naj bi nam življenje olajšale. Ampak ali ga res? Če verjamemo oglasom, potem danes skoraj ničesar ne znamo več brez tehnologije. Kuhamo po receptih iz spleta, vadimo z aplikacijami, spimo ob zvoku digitalnega morja in se celo zaljubljamo s pomočjo algoritmov. Ko se pa znajdemo brez signala, je panika hujša kot v času, ko je zmanjkalo kave. Digitalizacija nam res lahko prihrani čas – na primer, ko oddamo davčno napoved z dvema klikoma ali ko v spletni banki plačamo položnice v pižami. Po drugi strani pa nas tudi ujame v svoj svet: v službi gledamo v računalnik, doma v telefon, v prostem času pa – no, preverjamo, koliko korakov smo naredili, na uri, ki nas prijazno opominja, da že pet minut sedimo. Če ste med tistimi, ki imajo aplikacijo za vse – od spanja do zalivanja rož – potem ste gotovo “digitalni prvak”. Če pa vam že misel na posodobitev telefona povzroča nervozo, niste sami. V naši tokratni anketi smo vas zato vprašali: Ste na TI s pametnimi napravami ali bi raje živeli malo bolj analogno – z manj zaslonov, a več resničnosti?
