Danes zagotovo po domovih diši velikonočna potica … Tako je tudi v delavnici Nadine domače dobrote na Mostu na Soči. Prav pred velikonočnimi prazniki pred petimi leti je Nada Branković pri 54 letih začela svojo samostojno pot, ko je ostala brez službe. A ni se začelo s potico, temveč s štruklji. Danes jih izdelujejo kar 10 vrst, poleg tega pa še številne druge dobrote. Kot boste slišali, ji tudi tik pred pokojem idej ne zmanjka.
Slovenščina duhovnika Bojana Ravbarja je pri oseminosemdesetih skoraj pesniško milozvočna, čeprav je skoraj dve desetletji preživel v Italiji. Imel je zavednega očeta, da je še trem kravam v času itaijanske okupacije dal slovenska imena. Strunjanski župnik je nasjtarejši še dejavni mašnik Koprske škofije, z njim pa smo se pogovarjali zlasti o sporočilu božiča. Priporočil nam je, naj ga živimo z ljubeznijo, ki se je spustila med nas.
Velika noč je praznik veselja in upanja. Na velikonočni ponedeljek bomo v rubriki None in nonoti obujali spomine na praznovanje tega praznika. V domu upokojencev se je z 90-letno Vero Černe iz Grgarja pogovarjala Mateja Grebenjak.
Zmelkoow predstavlja novo skladbo Še dobro. Skoraj ljubezenski komad je poziv k iskanju pozitivnih plati življenja, ne glede na okoliščine. Z njim zasedba Zmelkoow sporoča, da se lahko v vsaki, še tako brezupni situaciji najde kaj dobrega. »Da ne bodo vedno zmagovale zgolj črne misli in slabi obeti.« Sočasno s skladbo, za katero je bend z Boninom Englarom posnel tudi videospot, Zmelkoowi splavljajo tudi istoimensko gibanje Še dobro, v veri, »da je dobrote, čeprav se dobro skriva, po svetu veliko, samo videti jo je treba pod plastmi saj, smeti, zlobe in neumnosti.« Z Gogo Sedmaxijem, ki je med ostalim razkril tudi datume klubske turneje Še dobro (9.3.2024 – Trbovlje ; 16.3.2024 – Maribor ; 5.4.2024 - Škofja Loka ; 13.4.2024 – Ljubljana ; 20.4.2024 - Nova Gorica) se je pogovarjal Armando Šturman →
Marija Jereb je že več kot štirideset let članica in aktivna prostovoljka Rdečega križa Slovenije, v okviru Rdečega križa Slovenije deluje kot predsednica Komisije za delo z mladimi pri RKS – Območno združenje Koper, kjer je vzgojila nove generacije mentoric in članic, ki nadaljujejo humanitarno poslanstvo. Je tudi dolgoletna članica Glavnega odbora Rdečega Križa Slovenije, pobudnica številnih humanitarnih akcij za dobrobit otrok v stiski in še marsikaj. Pred dnevi so ji na 9. kongresu humanitarnih organizacij Slovenije podelili najvišje priznanje, kipec dobrote.
Pred vrati je velika noč in danes potekajo še zadnje priprave na praznovanje. Gospodinje so očistile hišo in pripravile vrsto značilnih jedi, ki bodo na jutrijšnjem prazničnem zajtrku na mizi. Danes pa je dan, ko se te dobrote odnese k žegnu. V naslednjih minutah, smo pogledali, kako so veliko noč praznovali na Krasu. Igrali, peli in plesali so člani in članice Kulturnega društva Kraški šopek, ki te in druge običaje obujajo že skoraj dve desetletji.
V centru Kopra najdete restavracijo Capra. Redki so Koprčani, ki ne poznajo kulinaričnih dobrot, ki jih naša tokratna gostja ustvari v njihovi kuhinji. V našem studiu se je oglasila Marja Černe.
Bakala, fritule, bobiči, kroštole so dobrote iz istrske kuhinje. Recepti za njihovo pripravo, po zapisih posameznikov in društev iz slovenske Istre, pa so odslej shranjeni tudi v knjigi ""Besede in okusi iz istrske kužine".
Jota, supe, kuglef - to je le nekaj dobrot iz domače kuharske zakladnice iz Doline pri Trstu. Recepte po satrem so zbrali v Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik. K sodelovanju so povabili krajane, ki so odprli svoje kuhinje in postopke priprave tudi prikazali. O Dolinski kuhinjski zakladnici sta tako nastala video in koledar. V društvu so že pred leti sicer popisali pričevanja o bogastvu vodnih virov dolinskega območja.
Dnevi bakalaja, ki jih organizira Turistično združenje Izola, bodo v Izoli zaznamovali skoraj ves mesec september. Lani so jih pripravili prvič in Manziolijev trg je takrat zaživel tudi s Praznikom bakalaja, česar letos zaradi zdravstvenih omejitev ne bo. Pa vendar bo Izola od 12. do 27.septembra v znamenju bakalaja. K sodelovanju je Turistčno združenje Izola povabilo vse gostince, 15 jih je k projektu pristopilo, v teh dneh bodo oblikovali menije, ki vključujejo bakala, priporočena cena za porcijo pa je 7 eur. Kaj je bakalar, kako nastane in kako si ga lahko privoščimo, pa nam bo povedal Alan Pušpan, lastnik gostilne Bujol v Izoli, ki je skupaj z mamo Elizabeto pred leti začel pisati zgodbo Saladie, domačih , ročno pripravljenih morskih dobrot.Z njim s epogovarja Nataša Benčič.
V Rodiku je znova dišalo po pečenem kostanju. Po dveh letih premora so tam pripravili tradicionalni Kostanjev praznik. Že 21-i. Domači kostanjarji so zakurili pod bakrenimi kotli, rodiške gospodinje so na ogled in pokušino postavile sladke dobrote iz kostanja. Praznik jeseni je v Rodiku povezna tudi s športom in rekreacijo. Pohodniki so na pot okoli vasi spoznali bogato vaško pripovedno izročilo, kolesarji so na 40 kilometrov dolgi poti raziskovali Brkine, na kostanjevem teku so se pomerili tekači. Že tradicionalno se je v vasi odvil turnir v pastirski igri na škrabe. Kostanja ni zmanjkalo, saj je letos letina obilna, je povedala predstavnica domačega Turističnega društva in krajevne skupnosti, Valerija Pučko.
Tradicija gostilne Muha sega v davno leto 1679. So najstarejša gostilna na Krasu s ponudbo dobrot kraške kuhinje in terana. In tokrat smo kuhali praznično z Andrejem Muho iz omenjene gostilne.