Iskanje
Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper je Upravi RTV, Svetu delavcev in Svetu RTV poslal odziv na nedavno sprejete sklepe z možnimi ukrepi, ki bi med drugim močno prizadeli oba regionalna centra. Spoštovani, z ogorčenjem spremljamo informacije, ki smo jih, še preden so nas z njimi uspeli uradno seznaniti naši nadrejeni, prebrali v drugih medijih in družabnih omrežjih, kar se nam zdi nesprejemljivo. Medtem ko v čestitki Uprave RTV Slovenija ob prvomajskih praznikih beremo, kako se nam »iskreno zahvaljuje za vsakodnevno delo, strokovnost, odgovornost in predanost, s katerimi skupaj uresničujemo poslanstvo javnega medija /…/ in da v času nenehnih sprememb in številnih izzivov ohranjamo tisto, kar nas povezuje: zavezanost javnosti, kakovosti in skupnemu dobremu«, v nasprotju s tem prebiramo sklepe »za zajezitev stroškov poslovanja«, med katerimi je le eden od najbolj skrajnih pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. Sklepe so 25. aprila 2025 podpisali predsednica uprave Natalija Gorščak, člana uprave Nevenka Črnko in Luka Rupnik ter delavski direktor Franci Pavšer. Navedeno razumemo kot nadaljevanje dejavnosti, ki so jih napovedali že sprejeti sklepi o predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov ob, med drugim, ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS, Radia Si, regionalnega programa radia in televizije Koper ter regionalnega programa radia in televizije Maribor, ki so bili sprejeti konec leta 2023. Zakaj bi sicer »sezname obveznih vsebin« morali pripravljati le v določenih enotah, med njimi regionalnih centrih? Dogajanje presega organizacijsko vprašanje. V trenutku, ko se odredi pripravo seznama delavcev, ki bi jih s 1. 6. lahko dali na čakanje na delo, gre za eksistencialno vprašanje. Naj ob tem naprej izpostavimo, da stavkovni sporazum s sindikati iz maja 2024 Upravo RTV Slovenija med drugim zavezuje, da delavske predstavnike vključi v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTV Slovenija ter da si prizadeva za ohranitev delovnih mest in nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo. Hkrati naj bi uprava s sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti. S sklepi, kot je zadnji, uprava krši omenjeni sporazum. Prav zato je najmanj, kar bi pričakovali, dialog z zaposlenimi že v času oblikovanja in priprave ukrepov. Zahtevamo jasne odgovore in vizijo: naj uprava jasno pove, ali s kadrovskim in finančnim izčrpavanjem že udejanja namero po ukinitvi regionalnih centrov oz. programov. Ob imenovanju je predsednica uprave posebej poudarila transparentnost komuniciranja in povezovanje. Tega ne uresničuje. Nedopustno je, da se pripravlja ukrepe na plečih zaposlenih, ki o tem pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev niso niti obveščeni. Zgoraj navedeni sklepi so bili sprejeti in podpisani v petek, 25. aprila popoldan, tik pred prvomajskimi prazniki z navodilom, naj bo gradivo pripravljeno do 5. maja. Težko verjamemo, da gre za naključje. Nasprotno, sprašujemo se, ali je to strategija, da se zaposleni ne bi mogli pripraviti in odzvati na sprejete sklepe. Dovolj zgovorna je bila izjava predsednice uprave za naš program, da je »do Ljubljane le ura in 10 minut z avtom«, izrečena marca. Delavski direktor je na izredni seji sveta delavcev dal vedeti, da je reorganizacija potrebna in da je nekje treba začeti. Torej lahko sklepamo, da so načrti že napisani? Zakaj so prav regionalna centra in še nekaj drugih enot tisti, ki so vedno prvi na udaru, ko je treba nekaj prihraniti? RTV center Koper je finančno in kadrovsko podhranjen. To se sistemsko dela že veliko let z nenadomeščanjem upokojevanj, zmanjševanjem denarja za variabilne stroške in drugimi ukrepi. Varčevanje v regionalnih centrih bi tako imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja. Je bil nabor varčevanja pripravljen skrbno? Ali res ni drugih virov, iz katerih bi (učinkoviteje) črpali prihranek? Prepričani smo, da so in zanje pristojni vedo, le interesa za to ni. Na to kaže tudi vznikanje novih projektov, za katere nikakor ne moremo razumeti, da so nujna vsebina. Še bolj je nerazumljivo, da se zanje (dobro) plačuje zunanje izvajalce, medtem ko bi redno zaposlene pošiljali na čakanje na delo. Jasno je, da uprava znova podcenjuje moč regionalnih centrov. Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper s pripravljenimi vsebinami bogatimo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Je kdo upošteval obseg (čezmejnega) prostora, ki ga dosežejo naši mikrofoni? Se kdo zaveda, koliko programskih vsebin pridobijo informativne in druge oddaje prvega, drugega in tretjega programa Radia Slovenija? Samo lani smo za ostale programe pripravili več kot tisoč informativnih prispevkov, pripravljamo tudi vsebine za dnevni program, soustvarjamo oddaje Sotočja, Od setve do žetve, Lokalni junak, Lokalni čas, Nočni obisk, Studio ob 17h in številne druge, oddajo Morje in mi premierno objavljajo na prvem programu. Vsak dan več kot polovico naših prispevkov objavijo tudi na drugih programih. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo tudi teh vsebin manj. Kdo bo zagotavljal enakopravno obveščenost javnosti od zgornjega Posočja preko cele Primorske do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem? Kako si uprava predstavlja izvajanje poslanstva javnega medija, ki je nenazadnje zakonsko določeno, v prihodnje? Kako bo RTV iz centra kakovostno in verodostojno zagotavljal obveščanje v našem geografskem, kulturnem in čezmejnem prostoru? Upravičeno dvomimo v dobre namene te uprave. Ukinjati (ali postopno ugašati) RTV center Koper pomeni, da se je pripravljena odpovedati primorskim in zamejskim poslušalcem. Ti ne bodo preklopili na Radio Slovenija, temveč na druge regionalne in lokalne postaje. Če je razlog za sprejete sklepe in morebitne ukrepe to, da RTV Slovenija od ustanovitelja ni prejela predvidenega denarja, nas zanima, zakaj je uprava svetu lani predlagala PPN, ki je ta sredstva predpostavljal? In zakaj je svet PPN potrdil? Ali je uprava storila vse, da bi RTV Slovenija denar dobila? V okviru regionalnega centra je pomembno poudariti tudi vlogo italijanskih programov, ki že desetletja predstavljajo kanal stika in dialoga med jezikovnimi manjšinami ter med državama Italijo in Slovenijo, pri čemer ustvarjajo kakovostne informativne in programske vsebine. Vprašanj in pomislekov imamo še veliko, zato predlagamo srečanje z vodstvom Radia Slovenija in RTV Slovenija. Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper s podporo redakcij programov Radia Capodistria in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS
Med večjimi naložbami Luke Koper je gradnja garažne hiše. Avtomobili, kljub lanskemu padcu prodaje na tujih trgih, poleg kontejnerjev namreč ostajajo strateški tovor Luke. V oddaji pa še: - Tudi v tretje za najem lokala Super Osmica ni prišla nobena ponudba. - Kamp Tura na Gradišču pri Vipavi ima novega najemnika in je že odprt. - Začenja se mednarodni plesni festival Spring Forward 2025.
V Luki Koper so lansko leto kljub negotovim razmeram v pomorski ohranili vse tri direktne kontejnerske povezave z Daljnim vzhodom. Ladijski pretovor je tako dosegel 23 milijonov ton blaga, kar je 3 odstotke več kot v letu 2023. Družba je po nerevidiranih podatkih ustvarila 327 milijonov evrov prihodkov, 6 odstotkov več kot leto poprej. V oddaji tudi o tem: - Bodo v Volčji Dragi gradili igralnico? - Zaradi radona sanacija sežanske šole in vrtca v Senožečah. - V občini Piran razmišljajo o postavitvi dodatnih nadzornih kamer.
Družba je v prvih devetih mesecih letošnjega leta 2024 ustvarila nekaj manj kot 243 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko več kot v istem lanskem obdobju. Za 4 odstotke je povečala tudi čisti dobiček - ta je bil nekaj manj kot 50 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - V Portorožu nadaljujejo z urejanjem obale pred Domom vodnih športov. - Projekt Obogatene resničnosti bo pomagal pri spoznavanju zgodovine na Goriškem. - Posvet o uporabi obrambnih sprejev: živimo v varni državi.
Na Mednarodni konferenci o pomorski znanosti, ki je pred kratkim potekala v Splitu, sta študenta Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža Tejka Frankovič in Aljoša Mihelj predstavila inovativne ideje, s katerimi sta osvojila prvo mesto na hekatonu, ki sta ga organizirala koprska občina in Luka Koper v sodelovanju z Inkubatorjem Sežana. Naša sogovornika bosta v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri smo na piranski Gimnaziji, elektro in pomorski šoli obiskali tudi dijaka Luko Stojmenovića, ki je na letošnjem državnem tekmovanju iz logistike osvojil prvo mesto.
Oborožene sile Združenih držav Amerike in Velike Britanije so v zadnjem času večkrat napadle položaje hutijevcev, ki z napadi ogrožajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. Strokovnjake za pomorski promet smo spraševali o posledicah teh napadov ter o spremembah in stroških zaradi drugih prevoznih poti. Je ogrožena konkurenčna prednost pristanišč na severu Jadranskega morja, tudi v Kopru?
Člani zasedbe Masharik, Maša Bogataj (kitara in vokal), Luka Zemljič (klaviature in spremljevalni vokal), ter Bojan Marinko (bobni), prejemniki zlate piščali za novinca leta, so prvič začeli sodelovati že pred petimi leti, a ujeli veter v jadro, ko so se povezali s producentom Žaretom Pakom in posneli deset skladb za svoj prvenec. Dolgometražni album desetih pesmi z naslovom Otroci cvetja, je po večini plod ustvarjalne domišljije in kitarske virtuoznosti mlade Radovljičanke Maše Bogataj, ki piše izpovedna, čustveno bogata in dovršena besedila ter jih podkrepi z izjemnimi kitarskimi solažami. Bojan in Luka, ki skupaj delata že dlje, pa sta s svojo muzikalnostjo soustvarila glasbo za album. Tako nam trojec Masharik predstavlja povsem nov, svež zvok, ki v sebi nosi pridih mirnejših, analognih časov. Drugo jesensko oddajo odvodi Iztok Novak Easy.
Po skoraj 20 tih letih bo Luka Koper letos začela uresničevati napoved, da bo ob severni obvoznici zgradila potniški terminal, je dopoldan, ko se je v Koper privezala 1000 potniška ladja, napovedala predsednica uprave Nevenka Kržan. V oddaji tudi o tem: - Madrid bo podelil politični azil venezuelskemu opozicijskemu politiku Edmundu Gonzalezu Urrutii. - Začenja se Nacionalni mesec skupnega branja. - Velika nagrada 59. Mednarodnega slikarskega ex-tempora Piran Cvetu Vidoviću. - Janja Garnbret je z zmago v Kopru potrdila brezhibno sezono.
Strateški načrt Luke Koper do leta 2028 sloni na štirih stebrih, eden med njimi je tudi sprememba strukture zaposlenih. Kot pravijo v upravi družbe, bo ta struktura podpirala rast družbe in bo pripravljena na podnebni prehod ter nove, digitalizirane procese. V družbi zdaj testirajo upravljanje dvigal na daljavo, najprej so na vrsti mostna dvigala na železnici. V oddaji tudi o tem: - Skavti in predsednik Športne zveze Miloš Popović nagrajenci ob ajdovskem občinskem prazniku. - Začenja se obnova Muzejskega trga v Kopru. - Primorske novice z novim urednikom.
Danes je 23. april, ko zaznamujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Današnji dan je še posebej slovesen v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v kopru kjer so odprli novo mestno čitalnico. Svetovni dan knjige in avtorskih pravic obeležujejo tudi s projektom Primorci beremo. V njem sodeluje deset knjižnic. V oddaji tudi o tem: -Poslanci obravnavajo interpelacijo vlade. -Verniki se v baziliki svetega Petra poslavljajo od papeža Frančiška. -Luka Koper gradi največjo garažno hišo v srednji Evropi. -Nogometaši Kopra in Brava bodo igrali za pokalni finale
To je tretja ladja, s katero danski ladjar Maersk uresničuje strateški načrt za postopno opustitev uporabe kurilnega olja. Sredi maja je priplula v Koper prva ladja za pretovor vozil, ki jo poganja utekočinjen zemeljski plin. Luka in država prihod takih ladij spodbujata z nižjimi pristojbinami. V oddaji tudi o tem: -V Ankaranu naprodaj nekdanje skladišče Geaprodukta. - Z mesta člana uprave RTVS odstopil tudi Trček. - Pod nezaščitenimi obalnimi klifi se ni varno sončiti.
Kako vse hujša kriza v Rdečem morju vpliva na poslovanje Luke Koper, kdaj bo iz našega največjega pristanišča zapeljal prvi vlak po 2 tiru, je v aktualni strategiji predvidena tudi gradnja tretjega pomola? To je le nekaj vprašanj, na katera je za podkast Radia Slovenija odgovarjala predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan. V oddaji tudi o tem: - Člani društva DONK so migrantom vsako popoldne na voljo v dnevnem centru v središču Trsta. - Z marcem je vodenje Razvojne agencije Rod Ajdovščina prevzel Bogdan Česnik. - Nogometašem Kopra v prvenstvu ne gre po načrtih.
