Iskanje
Mešani pevski zbor Obala je pred mesecem dni, med 9. in 13. oktobrom, organiziral že 16. mednarodni zborovski festival Koper. Vsi koncerti so potekali v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. V programu festivala so bile tudi krstne izvedbe, na primer skladba Kyrie umetniškega vodje Andreja Makorja, izvedena je bila na koncertu Slovenskega komornega zbora. Festival je sklenil koncert domačega Mešanega pevskega zbora Obala z dirigentom Andrejem Makorjem, 13. oktobra 2025. Ta koncert zveni v oddaji Glasbeni abonma. Koncertni program: Thomas Weelkes (1575-1623): Hosanna To The Son Of David (Matej 21, Luka 19) Josef Gabriel Rheinberger (1839-1901): Drei geistliche Gesänge, op. 69 št. 2: Dein sind di Himmel (Psalm 89) Andrej Makor (1987): Pomilui mya I. Gospodi Iisusye Khristye II. Spaseniye sodelal Andrej Makor (1987): Hvala te, Istra (besedilo Alferija Bržan) I. Muaja vas II. Suë lidje prir. Ivan Matetič Ronjgov (1880-1960): Oj, Divojko ljudska iz srednje Istre prir. Jan Trilel (2003): Ana Pupa uën sëz miësta gre istrska ljudska iz Sv. Antona prir. Andrej Makor (1987): Sta mattina istrska ljudska iz Strunjana prir. Ambrož Čopi (1973): Istrske ljudske Kemu si dala rožice Na samanj Dajte novici na kolač DODATEK: prir. Andrej Makor (1987): Pohojena travca, istrska ljudska
Danes je športne ponudbe na pretek. Na voljo so številne vodene vadbe, fitnes centri, skupinski športi, tek ... Edina ovira je lahko naša lenoba oziroma nepripravljenost, da stopimo iz cone udobja. Ko se odločimo za vadbo, pa nikar ne pozabimo na ogrevanje in raztezanje pred in po vadbi. Zakaj in koliko časa nameniti tem vajam, v pogovoru s kineziologom s Fakultete za vede o zdravju UP, Luko Kejžarjem.
Luka Koper in podjetje Ceva Corporate Services iz skupine francoskega ladjarskega velikana CMA CGM ustanavljata skupno podjetje, ki bo izvajalo dopolnilne storitve na področju avtomobilske logistike. Koncentracijo sta prijavili pri agenciji za varstvo konkurence, odločitve še ni. Luka Koper bi za uresničitev sodelovanja rada kupila zemljišče, ki ga bo prodajala koprska občina, a ni edina, ki se zanj zanima. V oddaji tudi o tem: - Slovenski škofje bodo papežu Leonu XIV. podarili mašni plašč in mitro z idrijsko čipko. - Zlati odličji za ekstra deviško oljčno olje iz Brd in Vipavske doline. - Razstava v Pokrajinskem muzeju Koper odstira pomembno vlogo babic porodničark.
Na konstitutivni seji sestal svet delavcev Luke Koper, ki so ga zaposleni izvolili konec maja. Volitve so vsake štiri leta, tokrat pa je bilo zanimanje za sodelovanje v 17-članskem svetu večje kot v minulih obdobjih. Luka je ena osrednjih gospodarskih družb z veliko zaposlenimi in pomembnim vplivom na gospodarsko in družbeno okolje, že zato je dogajanje v njej vedno pod žarometi. V oddaji tudi o tem: - V Istri odpravljajo posledice neurja. - Vlada je na dopisni seji sprejela predlog novele zakona o urejanju trga dela. - Odpuščanje v Cimosu se nadaljuje, svet delavcev meni, da na nezakonit način. - Koprski nogometaši čakajo na ime prvega evropskega tekmeca.
Župan Občine Ankaran Gregor Strmčnik zahteva takojšnjo zaustavitev gradbenih del na obrobnem kanalu in postavitev zaščite pred vdorom morske vode na kmetijska zemljišča. V Luki Koper trditve, da delajo mimo soglasij in gradbenega dovoljenja, zavračajo kot netočne in škodljive. V oddaji tudi o tem: - Občina Hrpelje-Kozina bo gradila novi vrtec, zaradi priseljevanja število prebivalcev raste. - Načelni dogovor Trumpa in von der Leyen še ne pomeni sklenitve trgovinskega sporazuma. - Ob svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi: v Sloveniji prevladuje spolno izkoriščanje. - Tadej Pogačar si bo vzel čas za počitek, na kolesarski Dirki po Španiji ne bo nastopil.
Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper je Upravi RTV, Svetu delavcev in Svetu RTV poslal odziv na nedavno sprejete sklepe z možnimi ukrepi, ki bi med drugim močno prizadeli oba regionalna centra. Spoštovani, z ogorčenjem spremljamo informacije, ki smo jih, še preden so nas z njimi uspeli uradno seznaniti naši nadrejeni, prebrali v drugih medijih in družabnih omrežjih, kar se nam zdi nesprejemljivo. Medtem ko v čestitki Uprave RTV Slovenija ob prvomajskih praznikih beremo, kako se nam »iskreno zahvaljuje za vsakodnevno delo, strokovnost, odgovornost in predanost, s katerimi skupaj uresničujemo poslanstvo javnega medija /…/ in da v času nenehnih sprememb in številnih izzivov ohranjamo tisto, kar nas povezuje: zavezanost javnosti, kakovosti in skupnemu dobremu«, v nasprotju s tem prebiramo sklepe »za zajezitev stroškov poslovanja«, med katerimi je le eden od najbolj skrajnih pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. Sklepe so 25. aprila 2025 podpisali predsednica uprave Natalija Gorščak, člana uprave Nevenka Črnko in Luka Rupnik ter delavski direktor Franci Pavšer. Navedeno razumemo kot nadaljevanje dejavnosti, ki so jih napovedali že sprejeti sklepi o predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov ob, med drugim, ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS, Radia Si, regionalnega programa radia in televizije Koper ter regionalnega programa radia in televizije Maribor, ki so bili sprejeti konec leta 2023. Zakaj bi sicer »sezname obveznih vsebin« morali pripravljati le v določenih enotah, med njimi regionalnih centrih? Dogajanje presega organizacijsko vprašanje. V trenutku, ko se odredi pripravo seznama delavcev, ki bi jih s 1. 6. lahko dali na čakanje na delo, gre za eksistencialno vprašanje. Naj ob tem naprej izpostavimo, da stavkovni sporazum s sindikati iz maja 2024 Upravo RTV Slovenija med drugim zavezuje, da delavske predstavnike vključi v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTV Slovenija ter da si prizadeva za ohranitev delovnih mest in nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo. Hkrati naj bi uprava s sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti. S sklepi, kot je zadnji, uprava krši omenjeni sporazum. Prav zato je najmanj, kar bi pričakovali, dialog z zaposlenimi že v času oblikovanja in priprave ukrepov. Zahtevamo jasne odgovore in vizijo: naj uprava jasno pove, ali s kadrovskim in finančnim izčrpavanjem že udejanja namero po ukinitvi regionalnih centrov oz. programov. Ob imenovanju je predsednica uprave posebej poudarila transparentnost komuniciranja in povezovanje. Tega ne uresničuje. Nedopustno je, da se pripravlja ukrepe na plečih zaposlenih, ki o tem pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev niso niti obveščeni. Zgoraj navedeni sklepi so bili sprejeti in podpisani v petek, 25. aprila popoldan, tik pred prvomajskimi prazniki z navodilom, naj bo gradivo pripravljeno do 5. maja. Težko verjamemo, da gre za naključje. Nasprotno, sprašujemo se, ali je to strategija, da se zaposleni ne bi mogli pripraviti in odzvati na sprejete sklepe. Dovolj zgovorna je bila izjava predsednice uprave za naš program, da je »do Ljubljane le ura in 10 minut z avtom«, izrečena marca. Delavski direktor je na izredni seji sveta delavcev dal vedeti, da je reorganizacija potrebna in da je nekje treba začeti. Torej lahko sklepamo, da so načrti že napisani? Zakaj so prav regionalna centra in še nekaj drugih enot tisti, ki so vedno prvi na udaru, ko je treba nekaj prihraniti? RTV center Koper je finančno in kadrovsko podhranjen. To se sistemsko dela že veliko let z nenadomeščanjem upokojevanj, zmanjševanjem denarja za variabilne stroške in drugimi ukrepi. Varčevanje v regionalnih centrih bi tako imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja. Je bil nabor varčevanja pripravljen skrbno? Ali res ni drugih virov, iz katerih bi (učinkoviteje) črpali prihranek? Prepričani smo, da so in zanje pristojni vedo, le interesa za to ni. Na to kaže tudi vznikanje novih projektov, za katere nikakor ne moremo razumeti, da so nujna vsebina. Še bolj je nerazumljivo, da se zanje (dobro) plačuje zunanje izvajalce, medtem ko bi redno zaposlene pošiljali na čakanje na delo. Jasno je, da uprava znova podcenjuje moč regionalnih centrov. Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper s pripravljenimi vsebinami bogatimo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Je kdo upošteval obseg (čezmejnega) prostora, ki ga dosežejo naši mikrofoni? Se kdo zaveda, koliko programskih vsebin pridobijo informativne in druge oddaje prvega, drugega in tretjega programa Radia Slovenija? Samo lani smo za ostale programe pripravili več kot tisoč informativnih prispevkov, pripravljamo tudi vsebine za dnevni program, soustvarjamo oddaje Sotočja, Od setve do žetve, Lokalni junak, Lokalni čas, Nočni obisk, Studio ob 17h in številne druge, oddajo Morje in mi premierno objavljajo na prvem programu. Vsak dan več kot polovico naših prispevkov objavijo tudi na drugih programih. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo tudi teh vsebin manj. Kdo bo zagotavljal enakopravno obveščenost javnosti od zgornjega Posočja preko cele Primorske do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem? Kako si uprava predstavlja izvajanje poslanstva javnega medija, ki je nenazadnje zakonsko določeno, v prihodnje? Kako bo RTV iz centra kakovostno in verodostojno zagotavljal obveščanje v našem geografskem, kulturnem in čezmejnem prostoru? Upravičeno dvomimo v dobre namene te uprave. Ukinjati (ali postopno ugašati) RTV center Koper pomeni, da se je pripravljena odpovedati primorskim in zamejskim poslušalcem. Ti ne bodo preklopili na Radio Slovenija, temveč na druge regionalne in lokalne postaje. Če je razlog za sprejete sklepe in morebitne ukrepe to, da RTV Slovenija od ustanovitelja ni prejela predvidenega denarja, nas zanima, zakaj je uprava svetu lani predlagala PPN, ki je ta sredstva predpostavljal? In zakaj je svet PPN potrdil? Ali je uprava storila vse, da bi RTV Slovenija denar dobila? V okviru regionalnega centra je pomembno poudariti tudi vlogo italijanskih programov, ki že desetletja predstavljajo kanal stika in dialoga med jezikovnimi manjšinami ter med državama Italijo in Slovenijo, pri čemer ustvarjajo kakovostne informativne in programske vsebine. Vprašanj in pomislekov imamo še veliko, zato predlagamo srečanje z vodstvom Radia Slovenija in RTV Slovenija. Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper s podporo redakcij programov Radia Capodistria in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS
Ermin Huremovič je nov predsednik sveta delavcev Luke Koper. Včeraj je po konstututivni seji nastopil nov štiriletni mandat. Izolska bolnišnica v prvih mesecih leta še beleži presežek prihodkov nad odhodki, a prihahajajo težki časi, pravi direktor Radivoj Nardin. Povišale so se plače ter cene materialov in zdravil. V oddaji tudi o tem: - Danes na Brdu posvet o dolgotrajni oskrbi - 14 dni pred začetkom izvajanja še veliko odprtih vprašanj. - Sprejemni center Divaške jame namenjen tako domačim jamarjem kot obiskovalcem. - Kallas kritična do izraelskih napadov na Iran. - Olimpija bo boj za Ligo prvakov odprl doma proti kazahstanskemu Kairatu.
Ta prvič šteje 17 članov, saj je število zaposlenih v tej družbi- potem ko so zaposlili agencijske delavce - preseglo 2 tisoč. Kar dvanajst delavcev se bo temu organu pridružilo prvič. Med člani je sedem izvoljenih delavcev predlagal sindikat žerjavistov, ostalih 10 se je v kandidaturo podalo s podpisi. Nov štiriletni mandat bo svet delavcev začel 17.junija. V oddaji tudi o tem: - Slovenija je ena najbolj povezanih držav s sosednjimi energetskimi sistemi. - Ali v kamnolomu Griža odlgajo tudi morski mulj? - V Portorožu bodo predstavili mednarodno kolesarsko dirko Po Sloveniji.
Med večjimi naložbami Luke Koper je gradnja garažne hiše. Avtomobili, kljub lanskemu padcu prodaje na tujih trgih, poleg kontejnerjev namreč ostajajo strateški tovor Luke. V oddaji pa še: - Tudi v tretje za najem lokala Super Osmica ni prišla nobena ponudba. - Kamp Tura na Gradišču pri Vipavi ima novega najemnika in je že odprt. - Začenja se mednarodni plesni festival Spring Forward 2025.
Kriminalisti so zbirali informacije o domnevni kršitvi pri pogodbi o zaposlitvi enega izmed zaposlenih, so pojasnili v Luki in dodali, da jim ni povsem jasno, za kakšne očitke gre in zoper koga v družbi naj bi se vodil postopek. Uprava ni seznanjena, da bi bili proti njej vodeni kakršni koli postopki. Večer je poročal, naj bi preiskovali delavskega direktorja Vojka Rotarja in člana uprave Gregorja Beliča. V oddaji tudi o tem: - Na prenovljenem atletskem stadionu v Sežani odslej vadba vse leto. - Sončna elektrarna v Dekanih: za njeno graditev vse manj ovir. - V Izoli bo začela veljati nova prometna ureditev.
Družba je v prvih devetih mesecih letošnjega leta 2024 ustvarila nekaj manj kot 243 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko več kot v istem lanskem obdobju. Za 4 odstotke je povečala tudi čisti dobiček - ta je bil nekaj manj kot 50 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - V Portorožu nadaljujejo z urejanjem obale pred Domom vodnih športov. - Projekt Obogatene resničnosti bo pomagal pri spoznavanju zgodovine na Goriškem. - Posvet o uporabi obrambnih sprejev: živimo v varni državi.
V Luki Koper so lansko leto kljub negotovim razmeram v pomorski ohranili vse tri direktne kontejnerske povezave z Daljnim vzhodom. Ladijski pretovor je tako dosegel 23 milijonov ton blaga, kar je 3 odstotke več kot v letu 2023. Družba je po nerevidiranih podatkih ustvarila 327 milijonov evrov prihodkov, 6 odstotkov več kot leto poprej. V oddaji tudi o tem: - Bodo v Volčji Dragi gradili igralnico? - Zaradi radona sanacija sežanske šole in vrtca v Senožečah. - V občini Piran razmišljajo o postavitvi dodatnih nadzornih kamer.
