Vsi tiste, ki vas zanima dediščina 1. svetovne vojne, zagotovo poznate poti miru, ki se vijejo od Alp do Jadrana. Eva Furlan pa se je tokrat iz Nove Gorice odpeljala do vasi Vrh oz. San Michele del Carso, kjer se začne zgodovinska pot na Brestovcu. Pot je dobro označena in ni strahu, da bi se izgubili. Pripeljala pa vas bo tudi do topniške kaverne, ki so jo vojaki in civilisti gradili med januarjem in avgustom 1917. Vabljeni, da prisluhnete izkušnji in zgodbam, ki jih je na tej poti spoznala Eva. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Na nekdanjem mejnem prehodu Rožna dolina so se danes srečali predstavniki sindikatov Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Čezmejno srečanje že tradicionalno poteka tik pred praznikom dela, da bi še posebej opozorili na številna nerešena vprašanja, s katerimi se sooča več tisoč delavcev, ki si kruh služijo na drugi strani nekdanje meje. Državi so v prvi vrsti pozvali k ukinitvi nadzora na meji, ki ovira prost pretok delovne sile in blaga. V oddaji pa tudi: - V Ankaranu so ponovili razpis za oddajo dveh lokalov na plaži. - Slovenski in italijanski strokovnjaki v skupne raziskave za izboljšanje varstva in upravljanja severnega Jadrana. - Zvonovi v Dolini spet zvonijo.
Delegaciji Izraela in palestinskega gibanja Hamas sta na poti v Kairo, kjer se danes, dan pred drugo obletnico Hamasovega napada, začenjajo pogajanja o načrtu Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Dogovorili naj bi se o izpustitvi talcev in umiku izraelskih sil iz dela enklave. V oddaji tudi o tem: -Premier in finančni minister bosta poslancem predstavila predlog proračunov za prihodnji dve leti. -Na mejnem prehodu Fernetiči se odpira dodatni pas za nadzor na meji. -V Novi Gorici sta začela delovati prva podporna programa za posameznike z motnjami hranjenja. -Tadej Pogačar je evropski prvak v kolesarstvu. -Nogometaši Primorja so premagali Koper.
Dars je sinoči za ves promet zaprl odsek vipavske hitre ceste od Razdrtega do Vipave v smeri proti Novi Gorici. Povečan promet skrbi tudi naše zahodne sosede. Furlanija Julijska krajina je prejšnji teden zagotovila, da bo v čim krajšem času obnovila cestišča v okolici mejnega prehoda in tako omogočila ureditev dveh pasov za izvajanje nadzora na meji, vozni pas bo namenjen tovornemu, prehitevalni pa osebnemu motornemu prometu. V oddaji tudi o tem: -Postojnčani bodo končno dobili novo avtobusno postajo. -V novi sezoni SNG Nova Gorica kar šest krstnih uprizoritev. -Nogometaši Kopra so drugi na prvenstveni lestvici.
»Pot, ki presega meje in povezuje ljudi,« je podnaslov Goriškega camina. Gre za novo, 82 kilometrov dolgo romarsko pot od Ogleja do Svete Gore, ki je označena s simbolom Salomonovega vozla in GPX-sledmi. Goriški camino je razdeljen na štiri etape, lahko pa se ga prehodi tudi v treh, petih ali več dneh. Italijanski del poti je zasnoval teolog, pisatelj in popotnik Andrea Bellavite, slovenski del pa novinar in popotnik Nace Novak. Slednji je že pred dobrima dvema desetletjema prehodil skoraj 800 kilometrov dolg Španski camino, leta 2002 je izdal tudi knjigo z naslovom Camino. Pred tremi leti je izšla njegova druga knjiga Po nebeški poti – Peš od Ogleja do Svetih Višarij. Del druge etape Goriškega camina je z Nacetom Novakom prehodila Mateja Grebenjak.
Spominjamo se na današnji dan leta 1566 umrlega misijonarja Bartolomeja de Las Casasa. V poročilu o uničevanju Indije je obsodil trpinčenje, zatiranje in izkoriščanje v novih španskih kolonijah, uspelo mu je doseči prepoved suženjstva z osebnim posredovanjem pri cesarju Karlu petem. Na današnji dan leta 1836 je v Postojni umrl Luka Čeč, odkritelj tamkajšnje svetovno znane jame. "Tu je nov svet, tu je paradiž," je 14-ega aprila 1818 zaklical tedaj 32- letni kočar Čeč, o čemer podrobneje kustosinja Notranjskega muzeja, Alenka Čuk: "Ruska bojišča: nadaljna srdita bitka v vzhodni Galiciji in Voliniji. Ruski prehodi čez Dvino preprečeni. Italijanska bojišča: jugozapadno Paneveggija napad laškega bataljona odbit. V drugih odsekih fronte živahnejši topovski boji. Zapadna bojišča: najsrditejši sovražni ogenj med Ancro in Somme. Balkanska bojišča: nič bistvenih dogodkov. Turška bojišča: na vseh frontah nič novega," tako je ponedeljkova Edinost na današnji dan leta 1916 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. Na Planini se je na današnji dan leta 1926 rodil profesor Marijan Malc. Zaradi vojne je prekinil študij na učiteljišču in se 17-leten pridružil partizanom Prešernove brigade. Ko je v Ljubljani končal učiteljišče, so ga poslali v Istro. Ob 80-em jubileju se je tako spominjal zapletov, povezanih z določanjem tedanje republiške meje med Hrvaško in Slovenijo: Kasneje je v Kuteževem zbiral ljudske pripovedke, ki so izšle v knjigi leta 2004. Ob delu je končal likovno akademijo. Učil je na postojnski in koprski gimnaziji in na oddelku koprske pedagoške akademije. "Načrti mirovnih pogodb z Italijo, Finsko, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo; Francoska črta med Jugoslavijo in Italijo; Tržaško svobodno ozemlje," tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Pariza, kjer so objavili načrte mirovnih pogodb. Če je julija presuho, ostane grozdje prav dobro. V Bayreuthu je na današnji dan leta 1866 umrl klavirski virtuoz Franz Liszt. Po študiju na Dunaju in Parizu je leta 1824 s senzacionalnim uspehom debitiral kot koncertni pianist. Bil je glasbeni ravnatelj in dirigent v Weimarju. Zaslovel je kot klavirski virtuoz, pomemben pedagog in inovativen skladatelj ter postal osrednja osebnost novoromantične glasbene smeri. Kot izvirno vrsto skladbe je utemeljil simfonično pesnitev. Lisztov Valse-Caprice št. 6 bosta zaigrala violinist Gidon Kremer in pianist Oleg Maisenberg
Na današnji dan leta 1541 je v mestu Ciudad de los Reyes, današnji Limi, Diego Almagro mlajši ubil španskega osvajalca inkovskega imperija, Francisca Pizarra. Na današnji dan leta 1916 se je končala bitka za južnotirolske vrhove, ki je terjala kar 230 tisoč 545 žrtev na italijanski in avstroogrski strani. "Uspeh pariške konference je odvisen od pravične rešitve tržaškega vprašanja," je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik, ki je objavil še širši članek o predlogih sovjetska zunanjega ministra Molotova glede Trsta Množice ljudi, ki so na današnji dan leta 1991 še slavile razglasitev slovenske državnosti, še slutile niso, da se bo jutro začelo s spopadi z oklepnimi in drugimi enotami Jugoslovanske armade, ki so hotele zasesti mejne prehode. Teritorialna obramba je skupaj s policijo postavljala barikade, vojašnicam pa je prekinila oskrbo z vodo in elektriko. Prisluhnimo kolažu arhivskih posnetkov: Dež na Ladislava - poletje po vodi splava.//Če Ladislava moči dež po glavi, od nas se sedem tednov ne odpravi//Če na ta dan slabo vreme in celo dežuje, potem bo slabo vreme še sedem nadaljnjih tednov. Na današnji dan leta 1931 se je v Postojni rodil skladatelj Alojz Srebotnjak. Študij kompozicije je opravil na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval v Rimu, Londonu in Parizu. Obširen skladateljski opus obsega vokalno in zborovsko glasbo, instrumentalna in orkestralna dela, balet Trobenta in vrag ter filmsko glasbo. Priznan je tudi v tujini, njegova dela so vključena v kataloge številnih ameriških in evropskih založb. V našem arhivu hranimo oddajo iz cikla Marijana Gabrijelčiča, Primorski skladatelji svoji zemlji iz leta 1967, v katerem Alojz Srebotnjak predstavlja Kraško suito: Sedaj pa še orkester slovenske filharmonije
Na današnji dan leta 1546 je umrl tržaški škof, humanist in pesnik Peter Bonomo. Humanistiko je študiral v Bologni, na Dunaju in v Trstu. Pod vplivom Erazma Rotterdamskega je postal privrženec reformacije. V slovenski kulturni razvoj je posegel kot Trubarjev učitelj. V Philadelhiji so na današnji dan leta 1776 predstavniki dotedanjih 12-ih britanskih kolonij objavili deklaracijo o neodvisnosti Združenih držav Amerike, s čimer so severnoameriške kolonije prekinile vse stike z Veliko Britanijo. Arabski uporniki so na današnji dan leta 1916 slavili prvo zmago proti otomanskemu cesarstvu, zasedli so Meko. Pod poveljstvom ashrafa al-?usayna ibn ?Ali Himma so ob britanski podpori zasnovali hašemitsko kraljestvo Hegiaz. Na današnji dan leta 1941 se je v Zagrebu rodil pesnik Tomaž Šalamun. Po končani maturi na koprski gimnaziji je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz zgodovine umetnosti, vendar se je s pomočjo različnih štipendij v tujini posvetil pesniškemu ustvarjanju. Izdal je celo vrsto pesniških zbirk, zanje je prejel vrsto nagrad. Ob izidu zbirke "Dva brata skozi ista vrata" je Karin Sabadin na predstavitvi v Piranu povedal: "Četrti dan splošne stavke, četrti dan potrjene enotnosti antifašističnih slovanskih in italijanskih delovnih množic; Odločen odgovor na teror CLN-a in jasen opomin onim, ki odločajo o naši pripadnosti." S temi naslovi je na današnji dan leta 1946 izšel četrtkov Primorski dnevnik Na današnji dan leta 1991 so enote Teritorialne obrambe in milice po spopadih in mukotrpnih pogajanjih prevzemale mejne prehode, stražnice in vojašnice. Novo zaostritev pa je v pogajanjih sprožil ultimat jugoslovanskega predsedstva Sloveniji, zato prisluhnimo kolažu arhivskih posnetkov: Kukavica se oglaša do sv. Urha./Sv. Urh in sv. Marjeta kače paseta/Ako do Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase. V Lawrencevillu, danes že delu Pittsburgha, se je na današnji dan leta 1826 rodil oče ameriške glasbe, Stephen Collins Foster. Napisal je več kot 200 pesmi in jih uglasbil za 'minstrelsy', ki je mešanica popevk in skečev. Prisluhnimo znameniti Fosterjevi skladbi Oh Susana, poje Carly Simon ob spremljavi svojega orkestra: