Iskanje
V tokratni večerni oddaji Legende, smo poslušali glasbo zadnje studijske plošče skupine Pink Floyd z naslovom The Endless River. Če je beseda o zadnji, poslovilni vožnji Pink Floydov je ta brez dvoma decentna in pomirjena sama s seboj. Oddajo vodi Tomaž Cindrić.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Ana Maria Mitič je, kot beleži Wikipedia, slovenska voditeljica, improvizatorka, glasbenica, moderatorka, igralka, komičarka, lutkarka in novinarka. Za štirideseti rojstni dan si je omislila kreativno darilo, ki je, med festivalom Godibodi, prejšnji teden pri založbi Celinka izšlo kot zgoščenka. Album Šanson je odsev nekega obdobja, ko je postala gospa. Zaradi vpetosti v njegovo nastajanje jo je letos poleti odtegnil od morja, »ki ga imam zelo rada, a ga nisem videla, zato sem si ga pričarala skozi pesem. Ta opisuje modrost časa, pogled na mladostna pričakovanja, hkrati pa slika lepe odseve sonca v lahkotnosti poletja, ki zna izbrisati vsako obžalovanje,« je v spremni besedi zapisala Ana Maria Mitić, avtorica skladbe »Galeb«, ki je Pesem tedna Radia Koper. GALEB Nisem vedla, da bo kdaj tako Kot, da hodim narobe korake Misli so zastrle mi nebo, Spominjajo na utrujene junake. Kdaj bo čas? Kje te najdem? Med valovi večnosti ... Zdaj sem galeb, svobodno poletim, Zvezdno nebo Piranu osvetlim Naj upanje odpre srce, Misel nate zdaj me ne spusti, Ko ptica morje preleti, Na zlatih prsih sonce ji žari Nisi vedel, da bo kdaj tako Kot, da hodiš narobe korake, Misli so zastrle ti nebo, Spominjajo na utrujene junake. Kdaj bo čas? Kje me najdeš? Med valovi večnosti ... Zdaj si galeb, svobodno poletiš, Zvezno nebo Piranu osvetliš, Naj upanje odpre srce, Misel name zdaj te ne spusti Ko ptica morje preleti, Na zlatih prsih sonce ji žari Misel na poti - naj bo noč Ko zaprem oči – naj bo noč Nisem brez moči - a naj bo noč noč noč noč noč ...
Te besede je izrekel Gregor Žiberna leta 1884, ko se je spustil na dno jame v Divači. Tik ob cesti Divača - Lokev k odkrivanju kraških skrivnosti vabi Divaška jama, ki je za turistične oglede urejena že od konca 19. stoletja. Tudi njo je, podobno kot Škocjanske jame in še nekaj drugih, ustvarila skozi milijone let reka Reka.
V današnjem svetu oblačenje in vedenje igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju naše osebne in družbene podobe. Kaj je prav, kaj ne, pravila si postavljamo sami, postavlja nam jih tudi okolje. Kaj je primerno obleči v šoli? Obstajajo tehtni razlogi, zakaj je v šolskem okolju priporočljivo ohranjati določeno mero diskretnosti, zlasti za dijakinje. Se strinjate? Mateja Grebenjak se je odpravila na ulice in najprej ustavila dijake in dijakinje, pa tudi starejše. Kako se odločijo, kaj si bodo oblekli za v šolo? Koliko besede imajo starši pri tem? Ali naletijo kdaj na očitke, da so neprimerno oblečeni? Kaj pa starejši, kaj menijo oni? So mladi primerno oblečeni za v šolo?
Zasedba NOAIR jadra po različnih indie žanrih. Glasbeni apetit štirice, ki se je z leti okrepil skozi različne izkušnje in v različnih žanrih ter projektih, se v besedi NOAIR združuje kot konkretnomistična gmota, ki sproža povišan srčni utrip ter napetost v možganih. Tako se predstavijo sami. Kaj so nam še povedali pred petkovim akustičnim koncertom v Piranu?
Če ste se kdaj vozili po Goriških Brdih ste zagotovo ob krožišču v Gonjačah opazili napis »Vsak patk disko«. Morda ste v samem napisu skušali razvozlati pomen besede »patk«, ki v briškem narečju pomeni petek. Verjetno se pa niste nikoli spraševali o izvoru in pomenu tega zapisa. Zagotovo si tudi Dušan Matjac ni predstavljal, da bo njegov zapis postal kulten. V začetku osemdesetih je z belo barvo zapisal na zid te besede, ki so sporočale, da je na Humu plesišče. Takrat je še kot najstnik vrtel disko glasbo na tradicionalnih petkovih žurih, ki so bili znani daleč naokoli. V spočetje in izvor slogana »vsak patk disko« se je spustil Boštjan Simčič.
Tisti, ki ga vsaj delno poznate, boste morda presenečeni, da izraz mem ni nastal na spletu. Pravzaprav je Richard Dawkins to besedo prvič uporabil v svoji knjigi leta 1976. V njej je poskušal ugotoviti, ali obstaja merljiva enota, ki opisuje, kako se ideje širijo skozi generacije. Torej, preprosto povedano, mem je enota za kulturni prenos idej. Spletni mem pa je samo del množice memov. Torej, če nekdo reče mem, ima najbrž v mislih internetni mem. Gre za spletne šale, največkrat v kombinaciji fotografije in besedila, ki na ironičen način predstavljajo najrazličnejše vidike vsakdana, družbe, celo politike, čeprav so se od te raje oddaljili in se bolj osredotočili na popkulturo in sarkastična opazovanja življenja. O tem pojavu sem bomo pogovarjali z etnologom in kulturnim antropologom, dr. Ambrožem Kvartičem.
Za prvi vtis ni nikoli več druge priložnosti, pravijo. Kako se premikamo, kaj in kako rečemo, kako se oblečemo, obnašamo…to jr zbirka brezčasnih pravil, ki skozi čas dobivajo nova poglavij, a vsa povezuje beseda - bonton. Irena Potočar Papež, univ. dipl. pedagoginja in slavistka, predavateljica, mediatorka in nevrolingvistična praktičarka, z veliko izkušnjami v radijskem in tv mediju, je vsa svoja znanja in izkušnje povezala v knjigo BONTON ZA VSAK DAN , v oklepaj pa je ob bontonu zapisala še besedico bonbon, ki ga, v zlati barvi, na naslovnici, tudi sama drži v rokah. O pravilih lepega obnašanja, o tistem, kar bo veljalo vedno in o vsem, kar sta razvoj in tehnologija skozi čas spremenila, se z gostjo pogovarja Nataša Benčič.
