Iskanje
Nova Gorica je znana kot mesto vrtnic; to simbolizirajo tudi številni mestni nasadi vrtnic in grb, ki ga krasi vrtnica. Najmlajše mesto pa se lahko pohvali tudi z raznolikostjo drevesnih vrst. V isti ulici najdeš smreko in palmo ob njej. Biotsko pester je tudi Rafutski park, ki so ga aprila spet odprli za javnost. Tam je bila konec 19. stoletja zgrajena vila Palm, ob njej pa je urejen park z eksotičnimi rastlinami, ki Rafutski park krasijo še danes. Vila je bila med prvo svetovno vojno porušena. Vzhodni del parka je leta 1907 rodbina Palm prodala goriškemu arhitektu Antonu Laščaku, ki je desetletja kot dvorni kraljevi arhitekt ustvarjal v Egiptu. Pred prvo svetovno vojno je za svoje potrebe na Pristavi postavil vilo v neoorientalskem slogu. Ob njej je skrbno načrtoval in uredil park. V Rafutskem paru je trenutno na seznamu več kot 200 različnih drevesnih in grmovnih vrst. Arboristka Tanja Grmovšek je povedala, da je med njimi najmanj avtohtonih rastlin »Rafutski park predstavlja edinstveno naravno in kulturno dediščino ne samo v slovenskem, ampak tudi v evropskem prostoru. Veliko je eksotičnih dreves. Največ drevesnih vrst izvira iz Severne Amerike, dosti je drevesnih vrst in grmovnic pa je iz vzhoda, iz Azije.« Drevesa iz različnih klimatskih con v Rafutskem parku uspevajo zaradi tople, zavetrne lege. Skrbniki parka imajo dolgoročne smernice, da bi park v prihodnosti postal arboretum. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Tisti, ki se posvečajo teku v naravi tako rekoč ne poznajo mrtve sezone, formo in pripravljenost ohranjajo tudi v zimskih mesecih. Na tekmovalnih progah pa se lahko postavijo na ogled že na pragu pomladi, ko se začnejo tekaški dogodki. Zelo priljubljeno je tekmovanje Primorski gorski teki, vse bolj popularni so traili, posebno mesto med ljubitelji teka imajo maratonske preizkušnje. Dolgoletni zvesti sopotnik tekaškega dogajanja je Venceslav Japelj, upokojeni novinar Primorskih novic, ki obiske tekmovanj beleži na spletni strani Ljudstvo tekačev. V pogovoru nam bo predstavil novo tekaško sezono in svoje izzive, povezane s spremljanjem tekaške karavene.
Mefova zadnja knjigozvočnica z naslovom NOVELE vsebuje devet avtorskih skladb, ki so nastajale blizu, v Ljubljanski 45, in daleč stran, na Kanarskih otokih. OSTALO JE BOLJ MALO … Kozarec iluzij je naslov skladbe, ki nam jo Mef z albuma Novele poklanja na letošnjo pomlad Težko ga je iztrgati izpred lastnega praga, ki je že nekaj časa torišče občekulturnega in družbenega življenja, ne samo za Izolane. In če že, potem naj bo za vraga to snemanje in ustvarjanje. Tam, na Kanarskih otokih, Draga Misleja Mefa niti Atlantika prelesti niso zvabile v svoja nedrja. Niti obutega ne, kaj šele, da bi prst pomočil v neskončno modrino. Je pa zato v rubriki Pesem tedna predstavil morda najglobljo in najbolj povedno skladbo z albuma Novele. Tisto z naslovom Kozarec iluzij. KOZAREC ILUZIJ Sploh ne vem zakaj, ker ni me strah, in vem, da sploh ne bo nastal noben preplah. In vendar to počnem, čeprav ne vem zakaj najraje ko sem sam natočim na skrivaj Kozarec iluzij, pozabljenih spoznanj, ker tukaj ni nihče dočakal svojih sanj. Mi smo generacija propadlih idealov, od vsega kar živeli smo, ostalo je bolj malo. Izsanjale so se na rjuhah nostalgije, zlorabljene sirene nekakšne poezije. Prihodnost pa hlapi, polzi nam med rokami in vedno manj nas je da bi še spili z nami. Kozarec iluzij … Sploh ne vem zakaj, se skrivam kot šofer, ko si natočim na skrivaj, kot kakšen dezerter. V kozarcu iluzij sem našel ideale, minister pa svari da sanje niso zdrave. Naenkrat, kar tako, smo padli v nove čase vemo vse o vseh živimo pa vsak zase. Mi smo generacija propadlih idealov, od vsega kar živeli smo, nič nam ni ostalo.
"Čisto počasi ..." je že tretji projekt pevke Vesne Forte. Vesna je pevka, ki je na slovenski glasbeni sceni prisotna že nekaj časa, vendar je do sedaj vedno delovala iz ozadja. Že dlje časa je članica zasedbe Thomas March Collective, kjer sodeluje že od samih začetkov, hkrati pa članica številnih acapella zasedb. Tokrat Vesna prvič stopa na piedestal in s pesmijo "Čisto počasi…" prihaja v slovenski glasbeni prostor. "Nič me ne spremeni...", tako nekako Vesna lebdi nad spremljavo prekaljenih slovenskih glasbenikov in z ljubeznijo nabitim tonom nadaljuje do refrena, kjer se vse ustavi. Ker je pač treba počasi - čisto počasi.
Kompara, Matej Kompara, je še kako leta tegà glasbo ustvarjal v zasedbi Jet Black Diamonds. Vse drugače pa je postalo s prvim singlom Ogledalo, ki sta mu sledila še Gori nebo, ti plešeš z mano in Tujec. Po odhodu iz skupine so nove skladbe nastajale s še večjo intenziteto, tako da je samostojni prvenec nastal zgolj v dveh letih. Na koncu je na albumu pristalo 10 pesmi, ki skupaj oblikujejo raznoliko, vendar osebno in iskreno glasbeno celoto. Kot le Kompara zna, jih je posnel kar v svoji sobi in tako je nastal album Adolescenca. Z njega, ob slišni asistenci vetra, ki je vel skozi Vipavsko dolino, tokratno izbranko za Pesem tedna Radia Koper, skladbo Balet, predstavlja kar avtor sam, Matej Kompara! BALET Srečam te sredi iste ceste, ko nehote oziram se v nebo kjer tvoja je zraven moje zvezde in sijeta obe še zdaj močno. In prva vodi in druga pleše, prva valček, druga pa balet in odgrnejo se zavese, ko prižge se zadnji žaromet. In spet ti bom govoril, stvari, ki jih sam ne vem, le čutil sem v sebi, da plesal bi balet. In nič ne bi spremenil, ker zgubil bi prav vse, a hvala za spomine, zdaj plesal bi balet. In peljem se spet čez iste ceste in iščem pot, da spravi me do tja, kjer si deliva te iste zvezde, in vsaka ima samo svoj del neba. A tu pa tam, eno od njih odnese in pride druga k prvi na obisk in odgrnejo se zavese in v dvorani je spet ti prepih.
Rojstni dnevi so posebni trenutki, ko praznujemo življenje, pa vendar se običaji ob tem prazniku po svetu razlikujejo na najbolj nenavadne in zanimive načine. Ste se kdaj vprašali, kako praznujejo rojstne dneve na drugi strani sveta? Kje se zatečejo k naravi za simbolična dejanja, kje so na mizi prav posebne jedi in kje praznovanje ni vezano na posameznikov dejanski rojstni datum? V današnjem kvizu se bomo podali na raziskovanje teh edinstvenih tradicij. Poslušajte, kako se je odrezal poslušalec Željko iz Izole, to je bil jutranji sprehod med sladkimi običaji sveta. Teza 1: V Vietnamu vsi praznujejo rojstne dneve na isti dan. DA / NE Teza 2: V Grčiji je običajno, da slavljenec nosi venec iz oljčnih vej. DA / NE Teza 3: V Avstraliji otroci na rojstne dneve ne jedo torte, ampak obložene rezine kruha. DA / NE Teza 4: Na Tajskem rojstni dnevi vključujejo sproščanje ptic iz kletke. DA / NE Teza 5: Na Novi Zelandiji rojstni dnevi pogosto vključujejo obrok, kuhan v zemlji. DA / NE
Martin Čendak in Jakob Markežič prihajata iz Sv. Antona in se poznata vse življenje. Obiskovala sta isti vrtec, osnovno šolo in sanjala o dirkanju, o rally-ju in o tem, da si bosta enkrat sanje uresničila. Zdaj jih uresničujeta že nekaj časa. Uspešna sta doma in v tujini. Želje so, volja tudi, tako da po uspešni sezoni zreta še dlje. Minulo leto je bilo posebno še v tem, da sta z roko v roki sodelovala rally in fotografija. Z Borutom Kavrečičem so s skupno energijo tudi ponosni avtorji največjega fotografskega dela na to temo v zgodovini Slovenije.
Supanje je eden najhitreje rastočih vodnih športov na svetu. Je zelo priljubljena rekreativna dejavnost. Med veslanjem na deski pa lahko iz morja in drugih voda poberemo tudi odpadke. To že vrsto let počnejo člani društva Naredi nekaj zase, ki ga je zasnoval Izolan dr. Miha Vivoda. In k temu z vrsto akcij spodbujajo vse suparje. V zadnjem času so svoje delovanje nadgradili z državljansko znanostjo. Pri tem sodelujejo z Morsko biološko postajo NIB, medtem ko dr. Vivoda načrtuje še posebno napravo, ki bo vzorčenje onesnaženosti morja omogočila takorekoč vsakemu suparju. O vsem tem, pa tudi o supanju kot športni dejavnosti, govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo preverili še pravila, ki na morju veljajo tudi za suparje. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Blaž Urbanč je študent, ki uživa življenje kljub temu, da se mora kakšne stvari lotiti drugače, saj je zaradi spinalne mišične atrofije na invalidskem vozičku že skoraj vse svoje življenje. Kako je z dostopnostjo pri nas, pred kratkim je to preveril tudi v parlamentu, je zaupal Urši Mravlje in dodal še marsikaj zanimivega, tudi kako osvaja hribe in se potaplja. O dostopu za invalide je Blaž Urbanč med drugim povedal: lahko podelim zelo prijetno izkušnjo, ki jo imam v okviru strokovne prakse, ki sem jo opravljal in sem bil nastanjen v raziskovalnemu oddelku v Državnemu zboru. Tako, da moram reči, da so prostori zelo lepo prilagojeni in tisto, kar me veseli je, da je s takšno miselnostjo, inkluzivno usmerjenostjo naravnano tudi samo osebje.
Med rednimi tekmovalci radijskega kviza je tudi poslušalec Boris. Poznamo ga po tem, da nas vedno pokliče iz postelje, takoj, ko se prebudi, pravzaprav. To nam med pogovorom tudi sam prizna. A očitno je takrat Boris najbolj zbran. V tokratnem kvizu mu je skoraj dvakrat zdrsnilo, a je na koncu odnesel celo kožo. Osrednjo nagrado, pravzaprav. Bi jo tudi vi? 1. Izraz »pasji dnevi« ni povezan s psi, ampak z ozvezdjem, saj so se za stare Grke in Rimljane vroči poletni dnevi pričeli, ko je skupaj s soncem pričela vzhajati tudi pasja zvezda ali Sirij. DA / NE 2. Čudovita zimzelena skladba »Poletna noč« izpod peresa Elze Budau, ki jo je zapela Marjana Deržaj, poje takole: »Poletna noč bila je najin dom / vse stene iz dreves za strop peró. DA / NE 3. Preden smo prevzeli latinsko poimenovanje mesecev, sta se julij in avgust imenovala mali srpan in veliki srpan. DA / NE 4. Prve moderne poletne olimpijske igre so bile leta 1896 v Atenah. Sto let kasneje, torej leta 1996, pa so potekale v Barceloni. DA / NE 5. Tudi komarji so del poletja. Te leteče, žvižgajoče in pikajoče nadloge so na Zemlji prisotne že več kot 100 milijonov let. DA / NE
V prvih majskih dneh pred 80 leti je v Evropi in drugod v svetu znova zasijalo sonce. Dišalo je po pomladi. Po štirih letih druge svetovne vojne, morije in neizmernega trpljenja je bilo končno mogoče vdihniti svobodo. In živeti. A z brazgotinami, ki se nikoli niso do konca zacelile. V času, ko se nad človeštvo zgrinjajo vse temnejši oblaki in ko se zdi, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili, so pričevanja tistih, ki so preživeli gorje vojne, še toliko bolj dragocena. Tudi zato, da bodo spomini, zgodbe in pričevanja ostali med nami za vedno. Brazde poteptane mladosti – tako smo poimenovali radijsko dokumentarno oddajo, v kateri so zbrana pričevanja še redkih živih pričevalcev o trpljenju v zaporih, delovnih taboriščih, o otrocih, ki so jih na silo iztrgali materam, o življenju pod udarci, o strahu in o smrti. Pet zgodb, pet različnih usod. Čisto vse pa so zgodbe o solidarnosti, empatiji, neizmerni moči in pogumu. O miru in svobodi.
Briška antena je satirična Facebook skupina, ki na humoren način prikazuje življenje v Goriških Brdih. Oče te skupine je Bricem dobro znan - Alan Marc. Z različnimi videi je skozi leta na humoren in reporterski način poročal z različnih koncev Brd in ob različnih dogodkih, kot so praznik češenj, pust in drugi. Predvsem je dal glas malemu človeku, saj, kot pravi, 'so ti ljudje velikokrat bolj posebni od tistih, ki se stalno pojavljajo v medijih'. Trdi, da se v Brdih ne delijo po politični plati na leve in desne, ampak na »kooperante« in »privatnike«, pa še ti imajo svoje podskupine. Alan je zelo poseben dečko. Načitan, uspešen podjetnik, družinski človek, zaljubljen v Brda, predvsem pa se zelo zaveda, da je treba ozvočiti malega, preprostega človeka. Za vse tisto, kar Alan Marc počne v življenju, je odmerjen radijski čas prekratek. Kljub temu, da je sedaj že resen mož, si upam trditi, da je tudi zaradi Briške antene ohranil nekaj najstniške zvedavosti in drznosti. Njegovo razmišljanje o Brikah in Bricih ter življenju v Brdih je zabeležil Boštjan Simčič.
