Iskanje
Zadnja leta so bila za kmetijsko pridelavo v slovenski Istri zelo zahtevna. Poleg suše, ki je že stalnica, in vse pogostejših spomladanskih pozeb, se kmetje to zimo soočajo še z izjemno visokimi temperaturami in vlago, od česar si ne obetajo nič dobrega.
Fructal se je v težavah znašel predvsem pri odkupu breskev, ki jih tako rekoč ni bilo. Zato so tudi ukinili celoten prodajni asortiment izdelkov pod blagovno znamko Vipavska breskev.
Tudi letos so v Strunjanu odpovedali praznik kakija, letošnja izvedba bi bila že enaindvajseta.
Prvo polovico leta so zaznamovali izrazito nihanje temperatur in zelo hladni aprilski dnevi. To se je dogajalo ravno v času razvoja cvetnih organov pri oljkah, zato je v času razvoja plodov prišlo do odpadanja oljk.
Ob tem, ko se vinogradniki veselijo dobre letine, pa so čebelarji obupani. Spomladanska pozeba je vzela pašo, medu bo le dobrih deset odstotkov od običajnih količin. Država bo pomagala, vendar bo to le obliž na rano.
Spomladanska pozeba je dodobra zredčila letošnji pridelek sadja. Obiranje breskev bi v tem času moralo biti na vrhuncu, vendar jih je le za vzorec. Pridelovalci so ob ves prihodek, obenem pa morajo vzdrževati nasade za prihodnjo sezono.
V zadrževalniku Vogršček, ki je namenjen namakanju spodnje Vipavske doline, vode ni. Objekt je v postopku sanacije pregrade, kmetje pa so ostali brez vode za namakanje. To lahko povzroči veliko škodo v kmetijstvu.
Narava se je do sadnega drevja letos izjemno mačehovsko obnašala. Tudi češnjam, ki bi jih zdaj moralo biti v izobilju, ni prizanesla.
Kmetijski minister Jože Podgoršek ter državna sekretarja Aleš Irgolič in Anton Harej so si v ponedeljek na več kmetijah po Sloveniji ogledali škodo po nedavni pozebi. Razpravljali so o ukrepih pomoči in sistemskih rešitvah v prihodnje.
Na Primorskem je po prvih ocenah najbolj prizadeto sadno drevje v slovenski Istri. V Vipavski dolini in v Goriških brdih pozeba ni bila tako močna, kot so napovedovali. Temperature so se gibale nekaj stopinj pod lediščem.
Nedavna pozeba je tako v slovenski Istri kot tudi na Vipavskem in v Brdih za seboj pustila opustošenje. Škodo, te je največ na marelicah in breskvah, bo mogoče natančno oceniti šele čez dobrih deset dni.
Brici so veliko češenj prodali na tradicionalnem prazniku češenj in drugih prireditvah, ki pa jih letos ne bo. Zato vabijo potrošnike, naj se oglasijo na njihovih kmetijah.
