Življenje med Beneško Slovenijo in Kambreško-Livškim hribovjem je bilo vselej zelo prepleteno. Tega se zavedajo predvsem starejši domačini, ki skušajo ostalim, vsaj skozi pripovedi, vcepiti, da je to območje del enega srca. Jožica Strgar je duša teh krajev. Njena skrb, da ne bi pozabili na preteklo življenje, je občudovanja vredna. V spomeniško zaščiteni Lukčevi hiši na Kambreškem že vrsto let ureja in skrbi za zgodovinsko in etnološko dediščino teh krajev. Letos bo minilo 25 let, odkar je bila kuhinja s črnim ognjiščem razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kako se ozira na prehojeno pot in ali jo skrbi dejstvo, da hribovsko življenje počasi izginja, je razkrila v pogovoru z Boštjanom Simčičem. Izvedeli boste tudi, kako so se v zbirki znašle spodnjice Franca Jožefa in zakaj vsak obiskovalec s seboj odnese vrečko pepela.
Iskanje
