Če morda domnevate, da je Rezija mirna in samotna dolina, za katero bi lahko rekli, da se je v njej skorajda čas ustavil, vam pritrdimo. Ko se podamo v Rezijo, občutimo utrip doline na prav poseben način. Pričaka nas s svojo edinstveno naravo, a tudi kulturnim bogastvom, ki je vpet v vsak kotiček doline. Pot nas vodi mimo krajev, kjer se preteklost in sedanjost prepletata. Mi smo se podali do vasi Solbica, ki ima od vseh krajev v Reziji najbolje ohranjeno tipično arhitekturo starih rezijanskih vasi, saj je bila v potresu leta 1976 še najmanj poškodovana. Obisk Solbice ne bi bil popoln, če ne bi zavili v Muzej rezijanskih ljudi, ki na izjemno zanimiv način prikazuje delček zgodovine tamkajšnje doline. S predsednico muzeja Luigio Negro se je po zbirkah sprehodil Boštjan Simčič.

Boštjan Simčič