Iskanje
17 min • 21. 02. 2025
17 min • 21. 02. 2025
21. februar je mednarodni dan maternega jezika. Tako so ga poimenovali Združeni narodi kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu in v spomin na ubite študente, ki so na ta dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, benegalšćine. Jezikoslovci niso enotni o tem koliko jezikov govorimo na svetu, nekje med 4 in 10 tisoč se giblje ta številka. Nekateri jeziki so materinščina za 50 in več milijonov ljudi, nekateri, kot slovenščina pa precej manj ljudem.V Sloveniji pa imamo tudi druge materne jezike – italijanščino, madžarščino in mnoge druge. Materni jezik je prvi jezik, ki se ga človek nauči v svojem življenju. In danes se je na radijski obisk iz Ljubljane v Koper pripeljal dr. Marko Stabej, redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Še veliko drugih delovnih izkušenj ima – predavateljskih v tujini in doma, raziskovalnih, medijskih in glasbenih, saj gre zadnjih 44 let vsak petek zvečer na vajo s skupino Melanholiki, v kateri poje,igra klaviature in zanje piše pesmi. "Naj živi in mi z njim !", je odgovoril Nataši Benčič na vprašanje, kako bi podčrtal ta mednaordni dan maternega jezika.
21. februar je mednarodni dan maternega jezika. Tako so ga poimenovali Združeni narodi kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu in v spomin na ubite študente, ki so na ta dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, benegalšćine. Jezikoslovci niso enotni o tem koliko jezikov govorimo na svetu, nekje med 4 in 10 tisoč se giblje ta številka. Nekateri jeziki so materinščina za 50 in več milijonov ljudi, nekateri, kot slovenščina pa precej manj ljudem.V Sloveniji pa imamo tudi druge materne jezike – italijanščino, madžarščino in mnoge druge. Materni jezik je prvi jezik, ki se ga človek nauči v svojem življenju. In danes se je na radijski obisk iz Ljubljane v Koper pripeljal dr. Marko Stabej, redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Še veliko drugih delovnih izkušenj ima – predavateljskih v tujini in doma, raziskovalnih, medijskih in glasbenih, saj gre zadnjih 44 let vsak petek zvečer na vajo s skupino Melanholiki, v kateri poje,igra klaviature in zanje piše pesmi. "Naj živi in mi z njim !", je odgovoril Nataši Benčič na vprašanje, kako bi podčrtal ta mednaordni dan maternega jezika.
V letošnjem letu, ko Bohinjska proga obeležuje 120 let od svoje izgradnje, se pogled vrača v čas njenega veličastnega začetka. Devetnajstega julija 1906 je v popoldanskih urah na solkanski most zapeljal parni vlak s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, ki je iz Dunaja osebno prišel občudovat tehnično mojstrovino. Ta se še danes ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Nekoč ena ključnih železniških povezav je danes le še bled odsev svoje zlate dobe, a v zadnjih letih ponovno pridobiva pomen predvsem kot turistična zanimivost. Za njeno oživitev si prizadevajo člani Konzorcija za Bohinjsko progo, ki povezuje lokalne skupnosti, razvojne agencije in turistične organizacije ob trasi. V javnosti je med najvidnejšimi pobudniki Matjaž Marušič, ki si že vrsto let prizadeva, da bi Bohinjska proga znova zaživela kot turistični biser. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
13 min • 09. 04. 2026
Vsaka pot se začne s prvim korakom, pravijo. Tudi srečanje z boleznijo - z rakom - ima svoj »prvič«, ki nato z malimi zmagami gradi kilometre. Ne navadnih, pač pa kilometre malih zmag. Takšen je tudi naslov prireditve, ki bo v več slovenskih mestih s simbolno štafeto – polno zapisanih vzpodbudnih misli povezovala ljudi, ki so zmogli kilometre malih zmag. V soboto, 11. aprila - ob 40. obletnici delovanja društva onkoloških bolnikov - bo dopoldne slovesno v Kopru. Najprej na Ukmarjevem trgu, kamor bodo po morju mladi jadralci pripeljali štafeto, ki povezuje zgodbe poguma, vztrajnosti in upanja. Po sprejemu štafete pa v dvorani Sv. Frančiška, kjer bo osrednja prireditev, namenjena vsem, ki so se soočili z boleznijo, a ne le njim - prav vsem, ki želimo podpreti simboliko kilometrov malih zmag. Naša gostja je zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, ki že skoraj tri desetletja v Splošni bolnici Izola vodi skupino za samopomoč bolnikom z rakom. Toliko zgodb pozna in tako se je vedno znova osebno dotaknejo, da že ima naslov knjige, ki jo bo morda nekoč napisala - Dotiki srca. Radi jo bomo brali.
15 min • 08. 04. 2026
Kako nenavadne so zgodbe nekaterih ljudi! Največkrat naletimo nanje povsem nepričakovano. Ta, ki vam jo povemo danes, je komajda verjetna, a je resnična in pripoveduje o časih pred 80 leti in več, o vojni, kjer pa se vrti in konča le eno od življenjskih poglavij moža, ki so ga v Kopru klicali Jackie.
13 min • 06. 04. 2026
5. aprila leta 1992 se je začelo eno najdaljših obleganj v sodobni vojaški zgodovini, začeli so se boji v Sarajevu, ki so trajali do leta 1996. Italijanski javnosti je o vojni na Balkanu takrat pripovedoval oz. poročal Toni Capuozzo, ki je pri zahodnih sosedih sinonim za novinarja, dopisnika z vojnih področjih. A brez pomoči Slovencev, Koprčanov, mu to ne bi uspelo. Snemalec Igor Vučič je bil namreč del ekipe, ki je v Sarajevu delala za italijansko komercialno mrežo Mediaset. In tja so se vrnili pred leti zato, da bi posneli dokumentarni film Vrnitev v pekel. Pred dnevi so ga prvič predvajali v Sloveniji, v Kopru. Na povabilo Skupnosti Italijanov Santorio Santorio (foto) se je z avtorji pogovarjal urednik Radia Capodistria Stefano Lusa.
9 min • 06. 04. 2026
Rozana Prešern je prepoznavni obraz turistično kulturnega društva Šparžin iz Kort nad Izolo. Srečujemo jo na različnih dogodkih in radi pojemo njene miške, fritole in še kaj dobrega, njeno kuhanje in nasveti za kulinariko in spoštovanje tradicije ter običajev pa so nam znani tudi s televizijskih ekranov. Nanizala nam je zgodbe in tudi recepte ob Veliki noči, z njo se pogovarja Nataša Benčič.
14 min • 03. 04. 2026
