Iskanje
V Kanalu je spet zadišalo po velikih tekmah in po pravem športnem navdušenju. Po petnajstih letih čakanja se je Odbojkarski klub Alpacem Kanal znova prebil v končnico državnega prvenstva, ob tem pa se je prebudilo tudi navijaško srce kraja. Navijaška skupina CementBoys, znana po svoji predanosti, glasnosti in pozitivni energiji, je pričarala vzdušje, kakršnega Kanal že dolgo ni doživel. Na vsaki tekmi ustvarjajo izjemno kuliso, podpirajo svoje fante z bobni, sodi, glasnim navijanjem in celo trobentami. Renome mladih navijačev pa se širi daleč preko kanalskih tribun. To so opazile tudi različne odbojkarske sredine naše države. Na zadnji tekmi finala državnega prvenstva, med domačim Alpacemom in ACH Volleyjem, je glasnost kanalskih navijačev občutil tudi Boštjan Simčič.
V Kanalu je spet zadišalo po velikih tekmah in po pravem športnem navdušenju. Po petnajstih letih čakanja se je Odbojkarski klub Alpacem Kanal znova prebil v končnico državnega prvenstva, ob tem pa se je prebudilo tudi navijaško srce kraja. Navijaška skupina CementBoys, znana po svoji predanosti, glasnosti in pozitivni energiji, je pričarala vzdušje, kakršnega Kanal že dolgo ni doživel. Na vsaki tekmi ustvarjajo izjemno kuliso, podpirajo svoje fante z bobni, sodi, glasnim navijanjem in celo trobentami. Renome mladih navijačev pa se širi daleč preko kanalskih tribun. To so opazile tudi različne odbojkarske sredine naše države. Na zadnji tekmi finala državnega prvenstva, med domačim Alpacemom in ACH Volleyjem, je glasnost kanalskih navijačev občutil tudi Boštjan Simčič.
Katja Bucik, logopedinja in plesno-gibalna terapevtka v vipavskem Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava oz. CIRIUS-u, je pred več kot 25 leti prva v Sloveniji začela razvijati ples na invalidskih vozičkih. V sklopu programa plesno - gibalne terapije je na različne slovenske odre postavila več dogodkov in plesnih predstav, v katerih sodelujejo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Pod zadnjo z naslovom V hiši 3 in 3 se godi sto stvari, se podpisuje skupaj s hčerjo Tjašo Bucik, nastala pa je ob lanski 60. obletnici CIRIUS. Obiskali smo jih na vajah.
7 min • 06. 03. 2026
Marec je mednarodni mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki, ene izmed najpogostejših rakavih bolezni v Sloveniji in Evropi. Preventivni presejalni pogram Svit izpostavlja pomembne dosežke, ki potrjujejo, da se pomen preventive in zgodnjega odkrivanja raka vse bolj utrjuje v zavesti ljudi, kar je ključno za preprečevanje poznejših stadijev bolezni, ko je zdravljenje zahtevnejše. V letu 2025 se je v Sloveniji v Program Svit odzvalo v povprečju 66 odstotkov vabljenih, kar je največ doslej. Zaznan je napredek med moškimi, njihova odzivnost je namreč prvič presegla 60 odstotkov. Gre za pomemben mejnik, saj moški v preventivnih programih sodelujejo redkeje, hkrati pa za rakom debelega črevesa in danke zbolevajo pogosteje. Z Živo Žerjal iz koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo se poglobili v podatke koprske zdravstvene regije.
14 min • 04. 03. 2026
Eva Hren, slovenska akademska glasbenica in kitaristka, ki je svoje glasbene korake začela v skupini Katrinas, kot samostojna izvajalka pa nastopa pri različnih projektih, nas je razveselila z novo pesmijo 'Ker si', ki je postala Pesem in pol.
8 min • 03. 03. 2026
V okviru praznovanja 150 letnice rojstva pesnika Dragotina Ketteja so v občini Ilirska Bistrica izdali faksimile pesnikove zbirke Poezij, ki je izšla leta 1907. To je bila druga izdaja, ilustracije zanjo je prispeval Maksim Gaspari, pesniško zbirko pa je uredil Anton Aškerc. Faksimile je izdelan po izvirniku, ki je v lasti občine in sicer na ogled v Kettejevi spominski sobi na Premu. Knjiga je izšla v 500 izvodih, izdelavo pa so na občini zaupali tiskarni Birografika Bori. Vodila jo je Bistričanka Helena Primc, ki ima sicer že več izkušenj z izdajami faksimilov.
7 min • 25. 02. 2026
Polžev vsadek je elektronski vgradni slušni pripomoček, ki nadomesti delovanje notranjega ušesa in gluhim omogoča, da ponovno slišijo. Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec, nam je svojo življenjsko zgodbo zaupal Peter Vrabec iz Kopra, ki je sploh prvi v Sloveniji, ki so mu leta 1996 vgradili polžev vsadek. Že vrsto let je član Društva gluhih in naglušnih Južne Primorske in že 12 let tudi član upravnega odbora društva, ki deluje že od leta 1955 in ima 350 članov. Svojim članom pomagajo na različne načine pri invalidnosti, ki ni opazna navzven. Uporabnikom v okviru socialnih programov nudijo številne programe pomoči, svetovanja, druženja, športa, informiranja in izobraževanja.Vsadek prej gluhim ljudem omogoča, da se precej dobro znajdejo v svojem okolju, podobno recimo kot oseba, ki ji je sluh začel nekoliko pešati in tako dosegajo skoraj 80% razumevanja stavkov, lahko se pogovarjajo celo po telefonu in v glasnem okolju izločijo pomembne glasove. To je rešitev takrat, ko slušni aparat ne pomaga več. Danes po svetu polžev vsadek uporablja skoraj milijon ljudi, v Evropi okrog 150 000 - od tega je 60% odraslih uporabnikov, 40% pa otrok. S Petrom Vrabcem se pogovarja Nataša Benčič.
6 min • 25. 02. 2026
