Iskanje
9 min • 16. 07. 2025
9 min • 16. 07. 2025
Na obrobju Čedada smo obiskali Il Giardino del Chiostro, mediteranski vrt v nekdanjem samostanu svetega Jurija. Ta nudi popotovanje skozi biotsko raznovrstnost in zgodovino kraja. Je tudi nekakšen učni center na prostem, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko.
Prva omemba samostana sega v leto 1207, ko so tu bivale avguštinske redovnice. Po njihovem odhodku v 15. stoletju je samostan nedaleč od Nadiže postal frančiškanski samostan minoritskega reda. Zaprli so ga leta 1769, nato je konec 18. stoletja prešel v zasebno last. Kupili so ga predniki Germane Coceani. Ta se je z možem Lorenzom Faviem pred leti odločila, da ta čudovit prostor deli tudi z drugimi. Uredili so namestitve in čudovit vrt, razdeljen po časovnih obdobjih. Kot pravita, jim brez evropskih projektov ne bi uspelo, da zgodba živi še naprej.
Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Na obrobju Čedada smo obiskali Il Giardino del Chiostro, mediteranski vrt v nekdanjem samostanu svetega Jurija. Ta nudi popotovanje skozi biotsko raznovrstnost in zgodovino kraja. Je tudi nekakšen učni center na prostem, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko.
Prva omemba samostana sega v leto 1207, ko so tu bivale avguštinske redovnice. Po njihovem odhodku v 15. stoletju je samostan nedaleč od Nadiže postal frančiškanski samostan minoritskega reda. Zaprli so ga leta 1769, nato je konec 18. stoletja prešel v zasebno last. Kupili so ga predniki Germane Coceani. Ta se je z možem Lorenzom Faviem pred leti odločila, da ta čudovit prostor deli tudi z drugimi. Uredili so namestitve in čudovit vrt, razdeljen po časovnih obdobjih. Kot pravita, jim brez evropskih projektov ne bi uspelo, da zgodba živi še naprej.
Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Leta 1980 je ameriški Lake Placid drugič v zgodovini gostil zimske olimpijske igre. Slovenski ljubitelji športa so si jih zapomnili predvsem po tem, da je Bojan Križaj za malenkost zgrešil medaljo na veleslalomski tekmi. Kraljeval je Šved Ingemar Stenmark, ki je dobil obe tehnični disciplini v alpskem smučanju.
3 min • 12. 02. 2026
Innsbruck je drugič organiziral igre in športniki so se znova zbrali na Tirolskem po dvanajsstih letih. Nastopilo je 26 slovenskih predstavnikov. Prvič je nastopil Bojan Križaj, v slalomu je odstopil, v veleslalomu pa je bil 18..
3 min • 12. 02. 2026
Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je pred kratkim izšla nova monografija z naslovom Z besedami stkana bližina. V njej bralec skozi pisma družin Šušmelj in Kosič vstopa v intimni svet ljudi s Primorske, razpetih med domačimi kraji in Egiptom. Osebna pisma razkrivajo vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev. Knjiga hkrati ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva skozi perspektivo tako imenovanih »malih ljudi«. S sourednico knjige, doktorico Katjo Mihurko iz Univerze v Novi Gorici, se je pogovarjala Nataša Uršič.
12 min • 11. 02. 2026
Zimske olimpijske igre leta 1972 je odprl japonski cesar Hirohito. Na igrah je bilo 23 slovenskih športnikov. Najbolj so se izkazali skakalci. Danilo Pudgar je na 90 metrski skakalnici zasedel 8. mesto, Peter Štefančič pa je bil 10..
3 min • 11. 02. 2026
V Grenoblu je februarja 1968 nastopilo 37 držav, v osmih panogah in 35 disciplinah je tekmovalo1158 športnikov. V jugoslovanski reprezentanci nastopilo 28 slovenskih športnikov. Hokejisti so pokazali svoje znanje in bili najboljši do tedaj, za presežek je poskrbel skakalec Ludvik Zajc, ki je bil na 90 metrski napravi deveti.
3 min • 10. 02. 2026
