Iskanje
13 min • 01. 11. 2021
Globalnemu segrevanju ozračja se ne moremo več izogniti. To je znanstveno potrjeno dejstvo. V primerjavi s predindustrijsko dobo se je globalna temperatura dvignila za 1,1 stopinje Celzija, a se povsod po svetu že soočamo s katastrofalnimi posledicami, ki pa jih še lahko ublažimo, poudarjajo znanstveniki. Čaka nas odločilno obdobje do leta 2030, ko bomo morali bistveno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, v prvi vrsti ogljikovega dioksida. Sicer dviga temperature ne bomo omejili pod še obvladljivi dve stopinji Celzija. Zaveze o tem naj bi svetovni voditelji sprejeli na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu. Mi bomo v tokratni oddaji pogledali, kakšni so predvsem 'morski scenariji' podnebnih sprememb. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Globalnemu segrevanju ozračja se ne moremo več izogniti. To je znanstveno potrjeno dejstvo. V primerjavi s predindustrijsko dobo se je globalna temperatura dvignila za 1,1 stopinje Celzija, a se povsod po svetu že soočamo s katastrofalnimi posledicami, ki pa jih še lahko ublažimo, poudarjajo znanstveniki. Čaka nas odločilno obdobje do leta 2030, ko bomo morali bistveno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, v prvi vrsti ogljikovega dioksida. Sicer dviga temperature ne bomo omejili pod še obvladljivi dve stopinji Celzija. Zaveze o tem naj bi svetovni voditelji sprejeli na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu. Mi bomo v tokratni oddaji pogledali, kakšni so predvsem 'morski scenariji' podnebnih sprememb. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Pred šolsko čolnarno v Portorožu je znova privezana lesena jadrnica, ki so jo pred dvajsetimi leti pripeljali iz Italije. V prihodnje jo bodo lahko študentje Fakultete za pomorstvo in promet uporabljali za različne aktivnosti na morju, je povedal dekan fakultete Peter Vidmar. Zadnje pol leta je doživela obsežnejšo prenovo s pomočjo evropskih sredstev in izolskega ladjedelskega mojstra Tomija Sinožiča. Kako je potekala obnova, katere so posebnosti jadrnice in zakaj so ji nadeli ime Čudo, pa v oddaji Morje in mi.
8 min • 06. 04. 2026
Nova direktorica Krajinskega parka Strunjan je Samanta Makovac, visoka naravovarstvena svetnica. Vlada jo je za mandatno dobo štirih let imenovala ob razrešitvi dosedanjega direktorja Marka Starmana, ki je bil izvoljen za ustavnega sodnika. Eden večjih ciljev, za katere se bo zavzemala, je obnova strunjanskih solin. Krajinski park Strunjan je eno najbolj poseljenih zavarovanih območij v Sloveniji. Pripraviti je treba načrt upravljanja za prihodnjih 10 let. Nadaljevala bo tudi s prizadevanji za širitev zavarovalnih območij z namenom zaščite morskih ekosistemov, kar predvideva Barcelonska konvencija. Ob imenovanju na čelo krajinskega parka jo je k pogovoru povabila Mateja Brežan.
16 min • 30. 03. 2026
Množični pogin školjk klapavic ogroža gojenje školjk po Sredozemlju in tudi v Jadranskem morju. Ponekod je proizvodnja v zadnjih letih popolnoma izpadla, tudi v italijanskem Varanu, kjer so največja školjčišča v Evropi. Z mednarodnim projektom Teamforadris skušajo raziskati vzroke poginov in hkrati poiskati rešitve, ki bi izboljšale odpornost gojenja ter pomagale razumeti vpliv okoljskih sprememb na njihovo preživetje. V projektu sodelujejo tudi slovenske ustanove: Veterinarska fakulteta v Ljubljani, Morska biološka postaja Piran in Zavod YouSea. Z direktorico zavoda Ireno Fonda smo se pogovarjali o prvih ugotovitvah, ki jih prinašajo raziskave in o strukturi za poskus gojenja klapavic v globlji vodi.
13 min • 23. 03. 2026
Porcelan, lakirani predmeti, pahljače, razglednice, fotografije, vezenine, svilena oblačila - raznoliki spominski in okrasni predmeti, ki so jih pomorščaki s slovenskega prostora od sredine 19. stoletja do 60. let 20. stoletja prinašali s svojih dolgih potovanj po Vzhodni Aziji, predvsem iz Kitajske in Japonske. Predmete, ki se prepletajo tudi z življenjskimi zgodbami pomorščakov, podrobneje opisuje znanstvena monografija štirih avtoric z naslovom Kanček Vzhodne Azije, ki osvetljuje tudi manj znano poglavje slovenske pomorske dediščine.
10 min • 16. 03. 2026
Slovenski državni holding bo v tem letu projektne aktivnosti pri upravljanju kapitalskih naložb usmeril v več ključnih projektov. Na pobudo Ministrstva za infrastrukturo bo pripravil študijo izvedljivosti ustanovitve ladjarske družbe. O predlogu, da bi naša država dobila slovenskega ladjarja, smo poročali jeseni, ko je nemška družba Doehle predlagala likvidacijo Splošne plovbe.
11 min • 09. 03. 2026
