Iskanje
Svetovni dan oceanov, 8. junij, nas vsako leto spomni na pomen morij za življenje na Zemlji, a tudi na škodo, ki jo povzročamo z lastnimi dejavnostmi, vključno s podnebno krizo. Zaradi segrevanja oceanov smo priča biotski globalizaciji. V severni Jadran se je priselila modra rakovica. V lagunah italijanske obale je povzročila tudi do 90-odstoten upad pridelave vongol, s katerimi se hrani. Dejavnost je zaprlo 500 podjetij. Tudi v strunjanski laguni Stjuža je vse bolj prisotna. Čezmejni projekt Bluecrab išče rešitve za omejitev širjenja te izjemno prilagodljive vrste raka, ki je med drugim tudi odličen plavalec. Že zdaj je namreč jasno, da izlov za prehrano nikakor ne bo dovolj. Lahko pa bi pomagala zaščita brancina, njenega naravnega tekmeca, so prepričani italijanski ribiči.
Svetovni dan oceanov, 8. junij, nas vsako leto spomni na pomen morij za življenje na Zemlji, a tudi na škodo, ki jo povzročamo z lastnimi dejavnostmi, vključno s podnebno krizo. Zaradi segrevanja oceanov smo priča biotski globalizaciji. V severni Jadran se je priselila modra rakovica. V lagunah italijanske obale je povzročila tudi do 90-odstoten upad pridelave vongol, s katerimi se hrani. Dejavnost je zaprlo 500 podjetij. Tudi v strunjanski laguni Stjuža je vse bolj prisotna. Čezmejni projekt Bluecrab išče rešitve za omejitev širjenja te izjemno prilagodljive vrste raka, ki je med drugim tudi odličen plavalec. Že zdaj je namreč jasno, da izlov za prehrano nikakor ne bo dovolj. Lahko pa bi pomagala zaščita brancina, njenega naravnega tekmeca, so prepričani italijanski ribiči.
Raziskovalci z Morske biološke postaje Piran in Univerze v Mariboru so se posvetili vprašanju, kako segrevanje morja in druge posledice podnebnih sprememb vplivajo na podvodne gozdičke rjavih alg v Jadranu. S kombinacijo terenskih raziskav in analiz razširjenosti so ugotovili, da višje temperature morja in spreminjajoče se okoljske razmere vse bolj omejujejo primerna območja za njihovo rast. Ob nadaljevanju obstoječih trendov bi gozdički rjavih alg konec tega stoletja uspevali le še v južnem delu jadranskega morja. Več podrobnosti v nadaljevanju, predstavili jih bosta vodja raziskav Martina Orlando Bonaca in novinarka Jasna Preskar.
12 min • 02. 03. 2026
Ste vedeli, da v slovenskem morju živi kar 13 odstotkov vseh vrst Sredozemlja? Čeprav se soočamo z enim največjih upadov biodiverzitete v zgodovini planeta, nam narava pred domačim pragom še vedno ponuja neverjetne zgodbe. Te v svojem novem obsežnem delu z naslovom Zgodbe iz divjine niza tokratni gost oddaje Morje in mi, eden naših najvidnejših morskih biologov dr. Lovrenc Lipej. V delu je združil znanstveno ostrino, ljubezen in odgovornost do narave, esejistično pripoved in vse začinil še s kančki humorja. Popeljal nas bo skozi naravno bogastvo Slovenije, Istre in našega Jadranskega morja.
28 min • 14. 02. 2026
Tokrat vas vabimo v Postojno. Tam bo z nami Klemen Ogrizek. S skupino prijateljev je v osrčje krasa prinesel pestrost in bogastvo življenja tropskega gozda in koralnih grebenov. Neotropica je ime dobila po območju Srednje in Južne Amerike, vključno s Karibi, ki velja za biotsko eno najbogatejših regij našega planeta. To je svet, ki je tudi nam veliko dal, poudarja Ogrizek. Med drugim krompir in koruzo, obenem pa je nepogrešljiv za obstoj življenja na Zemlji. Raziskovanje postojnske Neotropice se začne pri želvi matamati, mojstrici maskiranja, nadaljuje pri prazgodovinski ribi arapajmi in kuščarjih baziliskih, ki jim pravijo tudi jesus christ lizard, se sprehodi mimo krojaških mravelj, ki gojijo gobe, in zaključi pri mavričnem udavu. Pred tem pa nujen pogled v svet ogroženih tropskih koralnih grebenov. V Neotropici je izkušnjo nevihte v deževnem gozdu in še veliko drugih presenečenj doživela Lea Širok.
20 min • 02. 02. 2026
Akvarij Piran z edinstvenim podmorskim svetom Severnega Jadrana vsako leto v zimskem času, med božično-novoletnimi prazniki in kulturnim praznikom, začasno zapre vrata za obiskovalce. V tem času temeljito očistijo akvarije in bazene, pregledajo živali in opravijo meritve. Letos so dela nekoliko drugačna, predvsem bolj obsežna, saj je v teku dolgo načrtovana celovita obnova centralnih manjših akvarijev z vsemi napeljavami, stenami in stropom. V ta namen so začasno preselili vse organizme, teh je približno 140 različnih vrst. Med njimi so številčno najbolj zastopane ribe. O poteku obsežne obnove smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran, dr. Manjo Rogelja z Univerze na Primorskem.
8 min • 26. 01. 2026
Italija je sledila Hrvaški in tudi sama vzpostavila izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. To pomeni, da v Jadranu zdaj ni več mednarodnih voda. Kaj to pomeni za slovenske ribiče, za naše pristanišče in kaj za razmejitev na morju? O tem v tokratni oddaji s profesorjem mednarodnega prava, dr. Markom Pavliho s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu.
8 min • 18. 01. 2026
