Iskanje
14 min • 05. 12. 2025
14 min • 05. 12. 2025
V današnji oddaji se odpravljamo v Piranski zaliv. Tja, kjer je Zavod You(r)sea lansko pomlad postavil Morsko oazo, prvo podvodno strukturo pri nas. Letos septembra se ji je pridružila še Cladocora, poimenovana po kameni korali. Obe sta dom raznovrstnim morskim organizmom. Čeprav sta enaki po velikosti, nista dvojčici, temveč se dopolnjujeta in nadgrajujeta. Obenem sta pravi raziskovalni laboratorij za razvoj večtrofične marikulture ter obnovo in krepitev morske biodiverzitete. Kaj se pod gladino dogaja, zakaj je morje zadnja leta vse bolj motno, kako uspeva mali podvodni vrtiček leščurjev, ki so ga zasnovali umetniki, in kako lahko tudi mi prispevamo svoj droben val sprememb: o vsem tem se je Lea Širok pogovarjala z biologinjo Ireno Fondo, direktorico in ustanoviteljico Zavoda You(r)sea. Obiskala jo je pri ribogojnici v Seči, kjer sta v bližini tudi Morska oaza in Cladocora.
V današnji oddaji se odpravljamo v Piranski zaliv. Tja, kjer je Zavod You(r)sea lansko pomlad postavil Morsko oazo, prvo podvodno strukturo pri nas. Letos septembra se ji je pridružila še Cladocora, poimenovana po kameni korali. Obe sta dom raznovrstnim morskim organizmom. Čeprav sta enaki po velikosti, nista dvojčici, temveč se dopolnjujeta in nadgrajujeta. Obenem sta pravi raziskovalni laboratorij za razvoj večtrofične marikulture ter obnovo in krepitev morske biodiverzitete. Kaj se pod gladino dogaja, zakaj je morje zadnja leta vse bolj motno, kako uspeva mali podvodni vrtiček leščurjev, ki so ga zasnovali umetniki, in kako lahko tudi mi prispevamo svoj droben val sprememb: o vsem tem se je Lea Širok pogovarjala z biologinjo Ireno Fondo, direktorico in ustanoviteljico Zavoda You(r)sea. Obiskala jo je pri ribogojnici v Seči, kjer sta v bližini tudi Morska oaza in Cladocora.
Italija je sledila Hrvaški in tudi sama vzpostavila izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. To pomeni, da v Jadranu zdaj ni več mednarodnih voda. Kaj to pomeni za slovenske ribiče, za naše pristanišče in kaj za razmejitev na morju? O tem v tokratni oddaji s profesorjem mednarodnega prava, dr. Markom Pavliho s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu.
8 min • 18. 01. 2026
Ko pomislimo na meduze, jih večinoma dojemamo kot nadlogo. Kot nekaj, kar opeče ali pokvari kopanje. A kaj, če niso le pasivni prebivalci morja? Zadnje raziskave kažejo, da meduze zaznavajo okolje in si zapomnijo izkušnje. Obenem svet aktivno, lahko bi rekli, radovedno raziskujejo, čeprav nimajo možganov, kakršne imamo mi ali druge živali. "Dolgo smo mislili, da brez sistema, podobnega našemu, tudi inteligence ni. Vendar smo tu odkrili drugačen način tega, čemur pravimo »biti inteligenten,« dognanja zadnjih raziskav pojasnjuje dr. Cinzia Chiandetti z Univerze v Trstu. Uveljavljena psihobiologinja in nevroznanstvenica že vrsto let raziskuje kognitivne sposobnosti živali in ruši predsodke, ki omejujejo naše razumevanje drugih vrst in sobivanje z njimi. V oddajo jo je povabila Lea Širok.
12 min • 12. 01. 2026
Tomo Godnič, doma iz Komna, je lani drugo leto zapored osvojil naslov državnega prvaka v podvodni fotografiji, s soprogo Ireno pa sta se udeležila tudi svetovnega prvenstva v Španiji. Tomo se je v morje sicer zaljubil že v rani mladosti, resnega potapljanja in podvodne fotografije pa se je lotil pred komaj šestimi leti. Od takrat s soprogo praktično vsak konec tedna preživita v morju in odkrivata njegove skrivnosti in lepote. Tomo rad svoje fotografske dosežke predstavi tudi v domačem okolju, sicer pa pravi, da se s podvodno fotografijo ne namerava preživljati. Ireno in Toma Godniča je pred mikrofon povabila Irena Cunja.
14 min • 05. 01. 2026
Prihodnje leto bo zaživela platforma Povezani za morje. Gre za projekt, ki spodbuja povezovanje, izobraževanje ter vključuje širšo javnost v spremljanje stanja morja z namenom trajnostnega varovanja morskih ekosistemov. Del tega projekta so bili tudi osnovnošolci in dijaki istrskih šol, ki so se ukvarjali z mikroplastiko in delfini. Z raziskovanjem in pogovori s strokovnjaki so o tem napisali časopisni članek in posneli radijski prispevek pod okriljem Zavoda Nomed.
10 min • 29. 12. 2025
Slovensko ribištvo je majhno, morje vse bolj obremenjeno, rib je manj. Evropska ribiška politika zato ne spodbuja večjega izlova, ampak prilagajanje. Tokrat boste slišali, kako diverzifikacija tudi slovenskim ribičem pomaga ohranjati poklic in prihodke ter hkrati razbremenjevati morje. Predstavljamo inovativno gojenje ostrig, ribjo restavracijo na katamaranu v Kopru, prihajajočo aplikacijo Ribja tržnica in vlogo evropskih sredstev pri trajnostnem ribištvu.
16 min • 22. 12. 2025
