Iskanje
16 min • 20. 04. 2016
Javnost se očitno vse bolj zaveda pomena dreves v poseljenih središčih. Zato ne čudi, da se prebivalci na poseke odraslih dreves tudi ostro odzivajo. Ob poseku osmih kostanjev v Sežani so tako izrazili ogorčenje s spontanim protestom, poslušalec naše oddaje iz Kopra pa se sprašuje, kdo in zakaj se je odločil posekati borov gozdiček za koprskim pokopališčem. Pred kratkim smo spremljali protest prebivalcev ob poseku platan v središču Hrvatinov. Tudi v tem primeru so krajani zahtevali, da jih lokalne oblasti vključijo v soodločanje o posekih ali pa jih vsaj predhodno obvestijo, zakaj je to potrebno narediti. In do tega imajo vso pravico, so prepričani tudi strokovnjaki.
Javnost se očitno vse bolj zaveda pomena dreves v poseljenih središčih. Zato ne čudi, da se prebivalci na poseke odraslih dreves tudi ostro odzivajo. Ob poseku osmih kostanjev v Sežani so tako izrazili ogorčenje s spontanim protestom, poslušalec naše oddaje iz Kopra pa se sprašuje, kdo in zakaj se je odločil posekati borov gozdiček za koprskim pokopališčem. Pred kratkim smo spremljali protest prebivalcev ob poseku platan v središču Hrvatinov. Tudi v tem primeru so krajani zahtevali, da jih lokalne oblasti vključijo v soodločanje o posekih ali pa jih vsaj predhodno obvestijo, zakaj je to potrebno narediti. In do tega imajo vso pravico, so prepričani tudi strokovnjaki.
Pred kratkim je izšla knjiga Seana Rutarja iz Izole, ki na naslovnici obljublja ozdravitev sladkorne bolezni tipa 1, pa tudi bolezni dihal, srca in ožilja, osteoporoze ter celo raka in AIDS-a. Številne je na velikem plakatu na Belvederju nad Izolo zmotila predvsem beseda "ozdravitev", saj ta tip sladkorne bolezni uradno velja za neozdravljivo. Pred zlorabo in zavajanjem, češ da posamezniki z alternativnimi metodami lahko ozdravijo sladkorno bolezen tipa 1, je že posvarilo Združenje endokrinologov, ki opozarjajo: bolniki s to obliko diabetesa ne smejo opustiti zdravljenja z inzulinom, saj bi brez njega lahko umrli. S Senaom Rutarjem, predsednikom enega od društev diabetikov in s specialistko interne medicine se je pogovarjala Mateja Brežan.
16 min • 15. 06. 2016
Pri nakupu vozila v tujini lahko naletimo na številne težave. To je potrdila tudi nedavna raziskava Mreže Evropskih potrošniških centrov. Več kot 86 odstotkov od 373 udeleženih iz 17-ih držav je namreč odgovorilo, da je pri nakupu vozila imelo najrazličnejše zaplete. Najpogosteje so se dogajali pri registraciji vozil. Evropski potrošniški centri opozarjajo tudi na goljufije: od zmanjševanja števila kilometrov na števcih, do prodaje ukradenih in celo neobstoječih ali 'kloniranih' vozil. Kaj lahko torej naredimo, da se takšnim zapletom izognemo? In kako lahko preverimo, kakšen avtomobil kupujemo? Odgovore smo poiskali pri Evropskem potrošniškem centru Slovenije.
14 min • 01. 06. 2016
Naši poslušalci s koprskega in goriškega so naleteli na različne težave pri odjavi dimnikarskih storitev, ki jih zaradi zamenjave kurilne naprave niso več potrebovali. V oddaji Na rešetu smo se zato pozanimali, kakšen je postopek odjave teh storitev, izvedeli pa boste tudi, zakaj nekatera komunalna podjetja zaračunavajo priglasitev del za postavitev nagrobnega spomenika na pokopališču, druga pa to opravijo brezplačno.
14 min • 25. 05. 2016
Primer študijske smeri biopsihologija, ki jo je v akademskem letu 2010/2011 uvedla Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informatiko, je opozoril tudi na težave uveljavljanja novih poklicev na trgu dela. Študentje te interdisciplinarne smeri so vodstvo fakultete že pred časom opozorili, da po končanem študiju niso zaposljivi, tako kot so jim obljubljali ob vpisu. Njihov poklic med delodajalci namreč še vedno ni prepoznaven. A so se stvari začele premikati, šele ko so svoje težave predstavili javnosti, poudarjajo. Biopsihologija pa ni edina univerzitetna izobrazba, s katero trg dela ne ve, kaj bi. Pri uveljavljanju novih znanj in kompetenc ima zato pomembno vlogo promocija. In tu morajo vsekakor več narediti prav visokošolske ustanove, ki nove smeri uvajajo.
14 min • 04. 05. 2016
Primer študijske smeri biopsihologija, ki jo je v akademskem letu 2010/2011 uvedla Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informatiko, je opozoril tudi na težave uveljavljanja novih poklicev na trgu dela. Študentje te interdisciplinarne smeri so vodstvo fakultete že pred časom opozorili, da po končanem študiju niso zaposljivi, tako kot so jim obljubljali ob vpisu. Njihov poklic med delodajalci namreč še vedno ni prepoznaven. A so se stvari začele premikati, šele ko so svoje težave predstavili javnosti, poudarjajo. Biopsihologija pa ni edina univerzitetna izobrazba, s katero trg dela ne ve, kaj bi. Pri uveljavljanju novih znanj in kompetenc ima zato pomembno vlogo promocija. In tu morajo vsekakor več narediti prav visokošolske ustanove, ki nove smeri uvajajo.
14 min • 04. 05. 2016
