Iskanje
34 min • 11. 12. 2024
Človek se s svojimi dejavnostmi vse bolj širi v habitate, ki od nekdaj pripadajo živalim. S tem ogroža sebe in številna druga bitja. Izrablja neobnovljive vire, pa tudi obnovljive, ki zaradi prekomernih in pretiranih posegov človeka ne morejo znova zaživeti. Naj navedemo le dva primera: pretiran izlov rib ali pretirana sečnja gozdov. Zato je smotrno, da okolje varujemo in omejimo tiste dejavnosti človeka, ki so za naravo in okolje škodljive. V tej smeri razmišlja tudi filozof dr. Tomaž Grušovnik v svojih obravnavah živalske in okoljske etike.
Človek se s svojimi dejavnostmi vse bolj širi v habitate, ki od nekdaj pripadajo živalim. S tem ogroža sebe in številna druga bitja. Izrablja neobnovljive vire, pa tudi obnovljive, ki zaradi prekomernih in pretiranih posegov človeka ne morejo znova zaživeti. Naj navedemo le dva primera: pretiran izlov rib ali pretirana sečnja gozdov. Zato je smotrno, da okolje varujemo in omejimo tiste dejavnosti človeka, ki so za naravo in okolje škodljive. V tej smeri razmišlja tudi filozof dr. Tomaž Grušovnik v svojih obravnavah živalske in okoljske etike.
Dr. Danilo Türk, tretji predsednik Republike Slovenije, je eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov. Bil je prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja je na povabilo takratnega generalnega sekretarja Kofija Anana postal njegov pomočnik za politične zadeve. S strokovnjakom za mednarodno pravo smo se pogovarjali o številnih kriznih žariščih po svetu, v Venezueli, Grenlandiji, Ukrajini, Palestini, o upadanju veljave Evropske unije, pa tudi o domači politiki, iskanju novih obrazov ter o ustavnih pristojnostih predsednika države in odnosih z državnim zborom in vlado.
63 min • 06. 02. 2026
Kaj se ti v resnici dogaja v umu, ko postavljaš vprašanje? Tako se na svoji spletni strani sprašuje ena najbolj veščih spraševalk, kar jih poznamo na Slovenskem. Še več: pogovor z njo je posebno doživetje, izpisani intervju pa sogovorniku ponuja svež, neznan vpogled v samega sebe. In ni jih malo, ki so njeno povabilo k intervjuju sprejeli kot najdragocenejšo nagrado za svoje delo. – Novinarka Delove Sobotne priloge Patricija Maličev je spraševalka, pripovedovalka in raziskovalka skritih kotičkov ljudskih zgodb. Je tudi Goričanka in prebivalka sveta, ki si ne pušča postavljati mej. Janko Petrovec jo je pred dnevi gostil na Pogovornem večeru v Gledališču Koper. Patricija Maličev torej – v oddaji Odprto za srečanja.
34 min • 31. 01. 2026
Vsak mesec znova v oddaji Midva spoznavamo nove dvojine in tokrat je Nataša Benčič v goste povabila dva pesnika, saj je letošnje leto Vlada RS ob 100 letnici smrti Srečka Kosovela, razglasila za Kosovelovo leto. Vanja Pegan in Marko Matičetov sta Primorca, Vanja je Pirančan, ki je pognal korenine v Izoli, a vsak dan poučuje kitaro v Piranu; Marko pa živi v Luciji, a se vsakjdan vozi v Sežano, kjer je direktor Kosovelove knjižnice. Odlična pisca sta, pogosto ju prevajajo in oba sta konec lanskega leta izdala novi pesniški zbirki. Pesnika v pesnikovm letu sta zdaj z nami - v oddaji Midva.
36 min • 24. 01. 2026
Na pedagoškem področju bi težko našli funkcijo, ki je Anton Baloh v minulih 44 letih, kolikor je dolga njegova pedagoška kariera, ne bi opravljal. Bil je skorajda vse, od razrednega učitelja na začetku svoje poklicne poti do ravnatelja osnovne šole na koncu, z vmesnimi postajami na vodstvenih položajih več šol in javnih zavodov. Bil je tudi svetovalec župana in glavni tajnik univerze ter šolski inšpektor. Skupaj s svojimi vsakokratnimi sodelavci si je prizadeval, da bi mladi iz šolskih klopi odnesli čim več znanja in lepih spominov. Številna priznanja dokazujejo, da mu je to v veliki meri tudi uspelo. Konec lanskega leta se je upokojil, zato ga je Jasna Preskar povabila, da poslušalcem predstavi svoje bogate izkušnje in tudi prihodnje načrte.
49 min • 14. 01. 2026
Jože Krečič iz Ajdovščine je tudi po upokojitvi ostal tesno povezan z okoljem, ki ga je zaznamovalo večino njegove poklicne poti. V ajdovskem Mlinotestu je dolga leta skrbel za pekarstvo, danes pa se 77-letni Ajdovec posveča raziskovanju zgodovine podjetja in jo umešča v širši kontekst industrijskega razvoja Vipavske doline. V monografiji Brez moke ne bo kruha razkriva, da je bilo v Zgornji Vipavski dolini v zadnjih štiristo letih vsaj 300 lokacij, kjer je stal mlin. V oddaji Odprto za srečanja bo Nataši Uršič med drugim povedal, kdaj in zakaj je moral biti beli kruh na mizi vseh delavcev ter kateri mlin je najbolj krojil usodo Ajdovščine – danes ene gospodarsko nadpovprečno uspešnih slovenskih občin.
40 min • 07. 01. 2026
