Iskanje
Prazniki so za mnoge čas topline, tradicije in druženja. Nekateri jih preživijo v krogu družine, ob vonju potice in okrašeni smrečici, drugi izkoristijo proste dni za pobeg v gore ali na potovanje. Morda pa je za vas božič le še en običajen dan brez posebnega pomena? V naši današnji anketi želimo izvedeti prav to - kako vi preživljate božične praznike? Katera božična jed je nepogrešljiva na vaši mizi? Ali v decembru občutite »praznični stres«? Ste med tistimi, ki radi obujajo stare običaje, pripravljajo jaslice in pojejo božične pesmi, ali iščete nove načine za praznovanje?
Prazniki so za mnoge čas topline, tradicije in druženja. Nekateri jih preživijo v krogu družine, ob vonju potice in okrašeni smrečici, drugi izkoristijo proste dni za pobeg v gore ali na potovanje. Morda pa je za vas božič le še en običajen dan brez posebnega pomena? V naši današnji anketi želimo izvedeti prav to - kako vi preživljate božične praznike? Katera božična jed je nepogrešljiva na vaši mizi? Ali v decembru občutite »praznični stres«? Ste med tistimi, ki radi obujajo stare običaje, pripravljajo jaslice in pojejo božične pesmi, ali iščete nove načine za praznovanje?
Nova Gorica in Gorica se torej poslavljata od naziva Evropska prestolnica kulture. EPK je bila prelomnica v zgodovini obeh Goric. Ta projekt je spremenil način, kako gledamo nase in na mesti in vse to bo ustvarjalo razvojne priložnosti še naprej. Letošnje EPK-leto je prineslo številne zgodbe, festivale, razprave, razstave in presenetljiva čezmejna sodelovanja. EPIC distrikt, nov prostor med mestoma, je postal laboratorij in dnevna soba, kjer so se družili prebivalci, ustvarjalci in obiskovalci iz cele Evrope. Prav zato je zaključek svojevrsten epilog leta, ki je poskušalo pokazati, da je prihodnost Evrope mogoče graditi skozi kulturo, odprtost in skupne izkušnje. Zato smo vas v anketi spraševali, kako ste vi spremljali EPK GO! 2025, ste obiskovali dogodke in kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz letošnjega EPK-leta?
2 min • 05. 12. 2025
Dolgotrajna oskrba pri nas postaja ena ključnih tem, ki zadeva vse – tako tiste, ki so že v tretjem življenjskem obdobju, kot tudi tiste, ki bodo nekoč skrbeli za svoje najbližje. S 1. decembrom se v Sloveniji začne izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Gre za velik korak naprej, ki bo prinesel spremembe za več kot dvajset tisoč uporabnikov domov za starejše, pa tudi za skoraj štirideset tisoč ljudi, ki že dolgo čakajo na sprejem. V našem programu o tem veliko poročamo, saj so pričakovanja velika, izzivi pa prav tako. Naša novinarka Vita Zadnik je o tem spraševala mimoidoče na koprskih ulicah, odzivi pa kažejo, da si ljudje želijo predvsem dostojanstva, varnosti in občutka bližine – ne glede na to, ali se odločijo za domačo ali institucionalno oskrbo. Skupni imenovalec vseh odgovorov pa je bil ta: starost ni nekaj, kar bi se nas smelo dotakniti šele takrat, ko nas dohiti. O njej je treba razmišljati pravočasno, s trezno glavo in z jasno predstavo, kaj si želimo – zase in za svoje. Vse to nas pripelje do vprašanja, ki smo ga naslovili v današnji anketi. O starosti vsi veliko slišimo, redkeje pa o njej zares razmišljamo. Vas skrbi, kako boste živeli v poznejših letih? Se vam zdi pomembno, da o tem razmišljamo že danes? In še eno, morda najbolj osebno vprašanje: če bi se znašli v situaciji, ko bi morali skrbeti za svojega starša, partnerja ali drugega bližnjega – bi to raje počeli sami, kolikor bi vam dopuščal čas in energija, ali bi mu brez slabe vesti zaupali profesionalno oskrbo v instituciji?
4 min • 28. 11. 2025
Ko se začne november, se pojavijo na moških obrazih brki različnih oblik: tanki, košati, narisani, humorni, ponosni. Toda pod vsemi temi brki se skriva resna zgodba – zgodba gibanja Movember, ki že več kot dve desetletji opozarja na zdravje moških. Od rednih pregledov prostate in samopregledovanja do skrbi za duševno počutje. Moški pri nas obisk zdravnika pogosto odlašajo. Razlogi so različni: pomanjkanje časa, strah pred diagnozo, občutek, da »ni tako hudo«, ali pa preprosta navada, da se težave rešujejo šele, ko postanejo nujne. Zdravniki na primarni ravni to potrjujejo: ženske se na preventivne preglede prijavljajo bistveno pogosteje, medtem ko moški, tudi v povprečju zdravi, prihajajo takrat, ko simptomi že trajajo dlje časa. November je zato predvsem poziv: poskrbite zase, pravočasno, pogumno in odkrito. Zdravje ni samoumevno, preventiva ni odveč, pogovor pa ni znak šibkosti. Kako moški skrbijo za svoje zdravje, slišite v tokratni anketi.
3 min • 21. 11. 2025
Pametni telefoni, računalniki, tablice, pametne ure, celo pametni hladilniki ... včasih se zdi, da so pametne že naprave, mi pa vse manj. Digitalizacija je tu – in z njo cela kopica novosti, ki naj bi nam življenje olajšale. Ampak ali ga res? Če verjamemo oglasom, potem danes skoraj ničesar ne znamo več brez tehnologije. Kuhamo po receptih iz spleta, vadimo z aplikacijami, spimo ob zvoku digitalnega morja in se celo zaljubljamo s pomočjo algoritmov. Ko se pa znajdemo brez signala, je panika hujša kot v času, ko je zmanjkalo kave. Digitalizacija nam res lahko prihrani čas – na primer, ko oddamo davčno napoved z dvema klikoma ali ko v spletni banki plačamo položnice v pižami. Po drugi strani pa nas tudi ujame v svoj svet: v službi gledamo v računalnik, doma v telefon, v prostem času pa – no, preverjamo, koliko korakov smo naredili, na uri, ki nas prijazno opominja, da že pet minut sedimo. Če ste med tistimi, ki imajo aplikacijo za vse – od spanja do zalivanja rož – potem ste gotovo “digitalni prvak”. Če pa vam že misel na posodobitev telefona povzroča nervozo, niste sami. V naši tokratni anketi smo vas zato vprašali: Ste na TI s pametnimi napravami ali bi raje živeli malo bolj analogno – z manj zaslonov, a več resničnosti?
3 min • 14. 11. 2025
Ste kdaj razmišljali, da bi zamenjali banko? Morda zato, ker vas jezijo provizije, ker bi radi boljšo izkušnjo, ali pa samo zato, ker vam obstoječa banka preprosto ne “sede” več? No, menjava banke je danes precej lažja, kot si večina misli. Še pred nekaj leti je menjava banke veljala za skoraj misijo nemogoče. Vsi smo si predstavljali vrsto papirjev, pogovore z dvema bankama, prenose trajnikov in obvestila delodajalcu. Danes pa banke tekmujejo v tem, katera bo menjavo uredila hitreje, lažje in z nasmehom. Razlogov za menjavo je lahko veliko. Marsikdo se odloči, ker mu gredo na živce visoki stroški vodenja računa ali ker bi rad sodobnejšo mobilno aplikacijo. Drugi preprosto ugotovijo, da bi pri drugi banki dobili več za manj denarja. Tretji pa si želijo boljšega odnosa s svetovalcem ali pa zgolj občutka, da so pri bolj “živi” banki, ki jim je mar za stranko. Raziskave, ki so jih v preteklosti objavili slovenski mediji so pokazale, da Slovenci banko menjamo izjemno redko – v povprečju le enkrat ali dvakrat v življenju. Po drugi strani pa statistike o razvezah kažejo, da zakonce pogosteje “zamenjamo” kot banko. To seveda ni zato, ker bi bili do svojih bank posebej zvesti iz ljubezni, ampak ker se nam menjava pogosto zdi preveč zapletena, tvegana ali nepotrebna. Radi imamo občutek varnosti in stabilnosti. Če bi torej merili zvestobo v “bančnih letih”, bi Slovenci verjetno zasedli sam vrh evropske lestvice. Morda je čas, da premislimo: Kaj o zamenjavi banke menijo nekateri Novogoričani, boste lahko slišali v tokratni anketi.
3 min • 07. 11. 2025
