Iskanje
3 min • 19. 09. 2025
3 min • 19. 09. 2025
Koprski župan Aleš Bržan je na ministrico za infrastrukturo naslovil poziv k spremembi zakonodaje, ki trenutno dovoljuje vožnjo skuterjev že 12-letnikom s kolesarsko izkaznico. Opozarja, da so ta vozila pogosto predelana in zmožna doseči hitrosti nad 100 km/h, kar predstavlja resno nevarnost za varnost otrok in drugih udeležencev v prometu. Bržan zato predlaga, da bi bila vožnja skuterjev dovoljena šele od 16. leta dalje. Kaj pa vi menite – bi prepoved povečala varnost v prometu? Bi morali omejiti vožnjo skuterjem mlajšim od 16 let? Zakaj? Opažate objestno vožnjo mladih na skuterjih, motorjih in skirojih? Več v tokratni anketi!
Koprski župan Aleš Bržan je na ministrico za infrastrukturo naslovil poziv k spremembi zakonodaje, ki trenutno dovoljuje vožnjo skuterjev že 12-letnikom s kolesarsko izkaznico. Opozarja, da so ta vozila pogosto predelana in zmožna doseči hitrosti nad 100 km/h, kar predstavlja resno nevarnost za varnost otrok in drugih udeležencev v prometu. Bržan zato predlaga, da bi bila vožnja skuterjev dovoljena šele od 16. leta dalje. Kaj pa vi menite – bi prepoved povečala varnost v prometu? Bi morali omejiti vožnjo skuterjem mlajšim od 16 let? Zakaj? Opažate objestno vožnjo mladih na skuterjih, motorjih in skirojih? Več v tokratni anketi!
V zadnjih sezonah se ljubitelji zimskih športov ne sprašujejo le, ali bo snega dovolj, ampak ali si smučanje sploh še lahko privoščimo. In čeprav so v času zimskih počitnic smučišča bolj obiskana, pa je dejstvo, da so zlati časi smučarije za nami. Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. Zakaj, se sprašujemo v tokratni petkovi anketi.
2 min • 06. 02. 2026
Dogajanje v Združenih državah Amerike spremljamo skoraj tako redno kot vremensko napoved. Samo da je pri vremenu vsaj jasno: po dežju pride sonce. Pri Ameriki pa nikoli ne veš. Zdi se, kot da ZDA niso več samo država, ampak globalni oder. Predstava, ki jo svet spremlja hkrati z zanimanjem, zaskrbljenostjo in utrujenostjo. Kar se zgodi tam, se prej ali slej znajde v naših medijih, naših pogovorih in pogosto tudi v našem vsakdanjem življenju. ZDA so še vedno velesila, ki oblikuje svetovno politiko, gospodarstvo in kulturo. A hkrati se zdi, da je vse bolj razklana sama v sebi. In ta dvojnost Amerike je danes morda najbolj zanimiva: po eni strani država inovacij in velikih priložnosti, po drugi pa prostor politične polarizacije, kulturnih vojn in občutka, da se družba vse težje pogovarja sama s sabo. V takšnem kontekstu se postavlja vprašanje, kako običajni ljudje danes doživljajo Ameriko. Je ta svetovna velesila še vedno destinacija sanj – ali prostor, kjer se politične odločitve zelo hitro prelijejo v vsakdanjo negotovost?
4 min • 30. 01. 2026
Ob mednarodnem dnevu izobraževanja vas sprašujemo, kako danes razumete znanje in učenje. Je formalna izobrazba še vedno ključ do uspeha ali štejejo predvsem izkušnje? Se človek največ nauči v šoli ali zunaj nje, skozi življenje? Kakšno vlogo imajo knjige v času umetne inteligence – in koliko znanja pridobimo povsem neformalno, iz prakse, interneta in hobijev?
5 min • 23. 01. 2026
Razprodaje so znova tu. V Italiji so se zimski popusti že začeli, pri nas pa se zdi, da so ugodne cene stalnica skozi vse leto. Izložbe vabijo, spletne trgovine ponujajo “zadnje kose”, omare pa se vztrajno polnijo. In kljub temu imamo pogosto občutek, da nimamo kaj obleči. Sodobna moda nas spodbuja k hitrim in impulzivnim nakupom. Oblačila so cenovno dostopna, trendi se menjajo iz sezone v sezono, kakovost pa pogosto ni več tista, ki bi omogočala dolgotrajno uporabo. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali danes kupujemo več oblačil, kot jih v resnici potrebujemo? Zanima nas, kakšne so vaše navade. Ali vas razprodaje hitro premamijo ali kupujete le takrat, ko nekaj res potrebujete? Kaj naredite z oblačili, ki jih ne nosite več — jih podarite, odnesete v zabojnike za rabljena oblačila, prodate ali končajo med odpadki? In ali bi oblekli nekaj, kar je že imel nekdo drug? Na koncu pa se vse začne pri tem, ko stojimo pred polno omaro in rečemo: "Res potrebujem še en pulover?”
2 min • 16. 01. 2026
Ste kdaj pomislili, kako bi se spremenilo vaše življenje, če bi vam nekega povsem običajnega dne uspelo nekaj povsem neobičajnega – zadeti na lotu? Ne govorimo o manjšem dobitku, ki omogoči vikend oddih ali novo belo tehniko, ampak o vsoti, ki življenje postavi na glavo. Prav tisti zadetek, ob katerem se ne vprašamo »Ali si to lahko privoščim?«, ampak »Kaj naj sploh naredim s tem denarjem?« Novoletni loto je tudi letos sprožil pravo loterijsko mrzlico. Prodaja srečk je bila v prazničnem času opazno višja, saj ljudje ob prehodu v novo leto radi dodamo še kanček upanja – za srečo, za spremembo, za nov začetek. Podobno velja tudi drugod po svetu. V Združenih državah Amerike so lani zabeležili enega največjih dobitkov v zgodovini loterij, vreden je skoraj dve milijardi dolarjev. Zanimivo, da statistike kažejo precej drugačno sliko, kot si jo pogosto predstavljamo. Dobitniki lota večinoma službe ne zapustijo takoj, ampak počakajo – včasih mesece, celo leta. Prva skrb so dolgovi: hipoteke, krediti, lizingi. Šele nato pridejo na vrsto večji načrti. Raziskave kažejo, da večina dobitnikov denar porabi za nepremičnine, prenovo doma ali varno naložbo, precej manj pa za razkošje, ki ga vidimo v filmih – jahte, športne avtomobile in zasebne otoke. Če bi danes ali jutri zadeli na lotu – kaj bi naredili vi? Bi to komu povedali ali bi skrivnost zadržali zase? Bi še vedno vstajali ob isti uri in hodili v isto službo? Bi denar porabili hitro ali bi si vzeli čas in premišljeno načrtovali prihodnost? In nenazadnje, ali mislite, da denar res spremeni človeka ali pa samo pokaže, kakšen je v resnici?
2 min • 09. 01. 2026
