Iskanje
4 min • 10. 10. 2025
4 min • 10. 10. 2025
Vsako leto 9. oktobra obeležujemo svetovni dan pošte, spomin na leto 1874, ko je bila v švicarskem Bernu ustanovljena Svetovna poštna zveza. Dogodek, ki se zdi oddaljen, je dejansko spremenil svet – omogočil je, da so pisma in pošiljke začela potovati poenoteno in zanesljivo po vsem svetu. Čeprav se danes zdi, da je klasično pismo skoraj izginilo iz našega vsakdana, pošta kot institucija nikakor ni izgubila pomena. Prav nasprotno – poštne storitve so se v zadnjih desetletjih močno spremenile, postale so hrbtenica sodobne logistike in pomemben del našega digitalnega življenja. Kljub digitalnemu napredku pa poštarji ostajajo tisti, ki nosijo del vsakdana številnih ljudi. Še vedno so tisti, ki prinašajo pisma starejšim, časopise rednim naročnikom in pakete tistim, ki raje nakupujejo iz udobja domačega naslanjača. Poštarji niso le dostavljavci, pogosto so tudi povezovalci skupnosti – še posebej v manjših krajih, kjer so poštne poslovalnice ena redkih javnih točk, kamor ljudje še hodijo osebno. Toda ob vseh teh tehnoloških napredkih ostaja bistvo pošte enako kot pred sto leti – prenašati sporočila in povezovati ljudi. V času, ko večino sporočil pošiljamo z enim klikom, ročno napisano pismo postaja nekaj posebnega, skoraj dragocenega. V njem je več kot samo besede – je čas, pozornost in dotik, ki ga elektronska pošta ne more nadomestiti. Kdaj ste pa vi nazadnje poslali ali prejeli klasično pismo ali razglednico po pošti?
Vsako leto 9. oktobra obeležujemo svetovni dan pošte, spomin na leto 1874, ko je bila v švicarskem Bernu ustanovljena Svetovna poštna zveza. Dogodek, ki se zdi oddaljen, je dejansko spremenil svet – omogočil je, da so pisma in pošiljke začela potovati poenoteno in zanesljivo po vsem svetu. Čeprav se danes zdi, da je klasično pismo skoraj izginilo iz našega vsakdana, pošta kot institucija nikakor ni izgubila pomena. Prav nasprotno – poštne storitve so se v zadnjih desetletjih močno spremenile, postale so hrbtenica sodobne logistike in pomemben del našega digitalnega življenja. Kljub digitalnemu napredku pa poštarji ostajajo tisti, ki nosijo del vsakdana številnih ljudi. Še vedno so tisti, ki prinašajo pisma starejšim, časopise rednim naročnikom in pakete tistim, ki raje nakupujejo iz udobja domačega naslanjača. Poštarji niso le dostavljavci, pogosto so tudi povezovalci skupnosti – še posebej v manjših krajih, kjer so poštne poslovalnice ena redkih javnih točk, kamor ljudje še hodijo osebno. Toda ob vseh teh tehnoloških napredkih ostaja bistvo pošte enako kot pred sto leti – prenašati sporočila in povezovati ljudi. V času, ko večino sporočil pošiljamo z enim klikom, ročno napisano pismo postaja nekaj posebnega, skoraj dragocenega. V njem je več kot samo besede – je čas, pozornost in dotik, ki ga elektronska pošta ne more nadomestiti. Kdaj ste pa vi nazadnje poslali ali prejeli klasično pismo ali razglednico po pošti?
Razprodaje so znova tu. V Italiji so se zimski popusti že začeli, pri nas pa se zdi, da so ugodne cene stalnica skozi vse leto. Izložbe vabijo, spletne trgovine ponujajo “zadnje kose”, omare pa se vztrajno polnijo. In kljub temu imamo pogosto občutek, da nimamo kaj obleči. Sodobna moda nas spodbuja k hitrim in impulzivnim nakupom. Oblačila so cenovno dostopna, trendi se menjajo iz sezone v sezono, kakovost pa pogosto ni več tista, ki bi omogočala dolgotrajno uporabo. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali danes kupujemo več oblačil, kot jih v resnici potrebujemo? Zanima nas, kakšne so vaše navade. Ali vas razprodaje hitro premamijo ali kupujete le takrat, ko nekaj res potrebujete? Kaj naredite z oblačili, ki jih ne nosite več — jih podarite, odnesete v zabojnike za rabljena oblačila, prodate ali končajo med odpadki? In ali bi oblekli nekaj, kar je že imel nekdo drug? Na koncu pa se vse začne pri tem, ko stojimo pred polno omaro in rečemo: "Res potrebujem še en pulover?”
2 min • 16. 01. 2026
Ste kdaj pomislili, kako bi se spremenilo vaše življenje, če bi vam nekega povsem običajnega dne uspelo nekaj povsem neobičajnega – zadeti na lotu? Ne govorimo o manjšem dobitku, ki omogoči vikend oddih ali novo belo tehniko, ampak o vsoti, ki življenje postavi na glavo. Prav tisti zadetek, ob katerem se ne vprašamo »Ali si to lahko privoščim?«, ampak »Kaj naj sploh naredim s tem denarjem?« Novoletni loto je tudi letos sprožil pravo loterijsko mrzlico. Prodaja srečk je bila v prazničnem času opazno višja, saj ljudje ob prehodu v novo leto radi dodamo še kanček upanja – za srečo, za spremembo, za nov začetek. Podobno velja tudi drugod po svetu. V Združenih državah Amerike so lani zabeležili enega največjih dobitkov v zgodovini loterij, vreden je skoraj dve milijardi dolarjev. Zanimivo, da statistike kažejo precej drugačno sliko, kot si jo pogosto predstavljamo. Dobitniki lota večinoma službe ne zapustijo takoj, ampak počakajo – včasih mesece, celo leta. Prva skrb so dolgovi: hipoteke, krediti, lizingi. Šele nato pridejo na vrsto večji načrti. Raziskave kažejo, da večina dobitnikov denar porabi za nepremičnine, prenovo doma ali varno naložbo, precej manj pa za razkošje, ki ga vidimo v filmih – jahte, športne avtomobile in zasebne otoke. Če bi danes ali jutri zadeli na lotu – kaj bi naredili vi? Bi to komu povedali ali bi skrivnost zadržali zase? Bi še vedno vstajali ob isti uri in hodili v isto službo? Bi denar porabili hitro ali bi si vzeli čas in premišljeno načrtovali prihodnost? In nenazadnje, ali mislite, da denar res spremeni človeka ali pa samo pokaže, kakšen je v resnici?
2 min • 09. 01. 2026
Kakšne so vaše želje za leto 2026 in katere so vaše osebne zaobljube?
2 min • 02. 01. 2026
V zadnjih letih se v Sloveniji vedno bolj pogosto pojavlja vprašanje, koliko ljudje resnično zaupamo umetni inteligenci in kako gledamo nanjo kot na del naše vsakdanjosti. Rezultati najnovejše globalne raziskave o zaupanju v umetno inteligenco kažejo, da smo pri nas precej previdni glde uporabe orodij umetne inteligence. Slovenski del raziskave, ki jo je v okviru mednarodnega projekta izvedla mednarodna skupina raziskovalcev in svetovalcev, razkriva, da je le približno 40 odstotkov Slovencev pripravljeno zaupati umetni inteligenci. Vprašanje zaupanja pa ni samo stvar tehnoloških ali filozofskih razprav – ankete med Slovenci kažejo tudi, da ljudje različno uporabljajo AI v vsakdanjem življenju. Po podatkih domače raziskave skoraj 70 odstotkov Slovencev poroča, da so osebno vsaj včasih izkusili prednosti uporabe umetne inteligence. A ravno toliko jih opozarja na negativne izkušnje in potencialne škodljive učinke, kot so napačne informacije, zavajanje ali strah pred manipulacijo z vsebinami na spletu. Koliko torej zaupamo umetni inteligenci? Odgovor v Sloveniji ni enoznačen. Čeprav velik del prebivalstva vidi njene koristi, je zaupanje še vedno omejeno – ljudi skrbi predvsem, kako bo AI vplivala na informacije, delovna mesta in družbo kot celoto. Na koncu ostaja jasno, da bo pot naprej zahtevala več dialoga, več izobraževanja in predvsem več transparentnosti – tako s strani razvijalcev tehnologije kot tudi družbenih institucij, ki naj bi zagotovile, da umetna inteligenca deluje v korist ljudi.
1 min • 12. 12. 2025
Nova Gorica in Gorica se torej poslavljata od naziva Evropska prestolnica kulture. EPK je bila prelomnica v zgodovini obeh Goric. Ta projekt je spremenil način, kako gledamo nase in na mesti in vse to bo ustvarjalo razvojne priložnosti še naprej. Letošnje EPK-leto je prineslo številne zgodbe, festivale, razprave, razstave in presenetljiva čezmejna sodelovanja. EPIC distrikt, nov prostor med mestoma, je postal laboratorij in dnevna soba, kjer so se družili prebivalci, ustvarjalci in obiskovalci iz cele Evrope. Prav zato je zaključek svojevrsten epilog leta, ki je poskušalo pokazati, da je prihodnost Evrope mogoče graditi skozi kulturo, odprtost in skupne izkušnje. Zato smo vas v anketi spraševali, kako ste vi spremljali EPK GO! 2025, ste obiskovali dogodke in kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz letošnjega EPK-leta?
2 min • 05. 12. 2025
