Iskanje
4 min • 10. 10. 2025
4 min • 10. 10. 2025
Vsako leto 9. oktobra obeležujemo svetovni dan pošte, spomin na leto 1874, ko je bila v švicarskem Bernu ustanovljena Svetovna poštna zveza. Dogodek, ki se zdi oddaljen, je dejansko spremenil svet – omogočil je, da so pisma in pošiljke začela potovati poenoteno in zanesljivo po vsem svetu. Čeprav se danes zdi, da je klasično pismo skoraj izginilo iz našega vsakdana, pošta kot institucija nikakor ni izgubila pomena. Prav nasprotno – poštne storitve so se v zadnjih desetletjih močno spremenile, postale so hrbtenica sodobne logistike in pomemben del našega digitalnega življenja. Kljub digitalnemu napredku pa poštarji ostajajo tisti, ki nosijo del vsakdana številnih ljudi. Še vedno so tisti, ki prinašajo pisma starejšim, časopise rednim naročnikom in pakete tistim, ki raje nakupujejo iz udobja domačega naslanjača. Poštarji niso le dostavljavci, pogosto so tudi povezovalci skupnosti – še posebej v manjših krajih, kjer so poštne poslovalnice ena redkih javnih točk, kamor ljudje še hodijo osebno. Toda ob vseh teh tehnoloških napredkih ostaja bistvo pošte enako kot pred sto leti – prenašati sporočila in povezovati ljudi. V času, ko večino sporočil pošiljamo z enim klikom, ročno napisano pismo postaja nekaj posebnega, skoraj dragocenega. V njem je več kot samo besede – je čas, pozornost in dotik, ki ga elektronska pošta ne more nadomestiti. Kdaj ste pa vi nazadnje poslali ali prejeli klasično pismo ali razglednico po pošti?
Vsako leto 9. oktobra obeležujemo svetovni dan pošte, spomin na leto 1874, ko je bila v švicarskem Bernu ustanovljena Svetovna poštna zveza. Dogodek, ki se zdi oddaljen, je dejansko spremenil svet – omogočil je, da so pisma in pošiljke začela potovati poenoteno in zanesljivo po vsem svetu. Čeprav se danes zdi, da je klasično pismo skoraj izginilo iz našega vsakdana, pošta kot institucija nikakor ni izgubila pomena. Prav nasprotno – poštne storitve so se v zadnjih desetletjih močno spremenile, postale so hrbtenica sodobne logistike in pomemben del našega digitalnega življenja. Kljub digitalnemu napredku pa poštarji ostajajo tisti, ki nosijo del vsakdana številnih ljudi. Še vedno so tisti, ki prinašajo pisma starejšim, časopise rednim naročnikom in pakete tistim, ki raje nakupujejo iz udobja domačega naslanjača. Poštarji niso le dostavljavci, pogosto so tudi povezovalci skupnosti – še posebej v manjših krajih, kjer so poštne poslovalnice ena redkih javnih točk, kamor ljudje še hodijo osebno. Toda ob vseh teh tehnoloških napredkih ostaja bistvo pošte enako kot pred sto leti – prenašati sporočila in povezovati ljudi. V času, ko večino sporočil pošiljamo z enim klikom, ročno napisano pismo postaja nekaj posebnega, skoraj dragocenega. V njem je več kot samo besede – je čas, pozornost in dotik, ki ga elektronska pošta ne more nadomestiti. Kdaj ste pa vi nazadnje poslali ali prejeli klasično pismo ali razglednico po pošti?
V zadnjih letih je spletno komentiranje postalo ena od ključnih oblik javne komunikacije na digitalnih platformah. Komentarji pod novičarskimi članki, objavami na družbenih omrežjih ali forumi omogočajo uporabnikom, da izrazijo svoje mnenje, delijo izkušnje ali pa se povežejo s sočlani skupnosti. Kljub temu pa je spletno komentiranje tudi pogosto priča nečimrnosti, sovražnemu govoru in polarizaciji, kar lahko vpliva tako na posameznike kot na širšo javno razpravo. Kako pogosto berete komentarje pod spletnimi članki ali objavami na družbenih omrežjih? Ali sami pišete komentarje na spletu? Kako bi ocenili kakovost komentarjev, ki jih običajno preberete in kako pogosto opazite nespoštljive ali sovražne komentarje?
2 min • 13. 02. 2026
V zadnjih sezonah se ljubitelji zimskih športov ne sprašujejo le, ali bo snega dovolj, ampak ali si smučanje sploh še lahko privoščimo. In čeprav so v času zimskih počitnic smučišča bolj obiskana, pa je dejstvo, da so zlati časi smučarije za nami. Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. Zakaj, se sprašujemo v tokratni petkovi anketi.
2 min • 06. 02. 2026
Dogajanje v Združenih državah Amerike spremljamo skoraj tako redno kot vremensko napoved. Samo da je pri vremenu vsaj jasno: po dežju pride sonce. Pri Ameriki pa nikoli ne veš. Zdi se, kot da ZDA niso več samo država, ampak globalni oder. Predstava, ki jo svet spremlja hkrati z zanimanjem, zaskrbljenostjo in utrujenostjo. Kar se zgodi tam, se prej ali slej znajde v naših medijih, naših pogovorih in pogosto tudi v našem vsakdanjem življenju. ZDA so še vedno velesila, ki oblikuje svetovno politiko, gospodarstvo in kulturo. A hkrati se zdi, da je vse bolj razklana sama v sebi. In ta dvojnost Amerike je danes morda najbolj zanimiva: po eni strani država inovacij in velikih priložnosti, po drugi pa prostor politične polarizacije, kulturnih vojn in občutka, da se družba vse težje pogovarja sama s sabo. V takšnem kontekstu se postavlja vprašanje, kako običajni ljudje danes doživljajo Ameriko. Je ta svetovna velesila še vedno destinacija sanj – ali prostor, kjer se politične odločitve zelo hitro prelijejo v vsakdanjo negotovost?
4 min • 30. 01. 2026
Ob mednarodnem dnevu izobraževanja vas sprašujemo, kako danes razumete znanje in učenje. Je formalna izobrazba še vedno ključ do uspeha ali štejejo predvsem izkušnje? Se človek največ nauči v šoli ali zunaj nje, skozi življenje? Kakšno vlogo imajo knjige v času umetne inteligence – in koliko znanja pridobimo povsem neformalno, iz prakse, interneta in hobijev?
5 min • 23. 01. 2026
Razprodaje so znova tu. V Italiji so se zimski popusti že začeli, pri nas pa se zdi, da so ugodne cene stalnica skozi vse leto. Izložbe vabijo, spletne trgovine ponujajo “zadnje kose”, omare pa se vztrajno polnijo. In kljub temu imamo pogosto občutek, da nimamo kaj obleči. Sodobna moda nas spodbuja k hitrim in impulzivnim nakupom. Oblačila so cenovno dostopna, trendi se menjajo iz sezone v sezono, kakovost pa pogosto ni več tista, ki bi omogočala dolgotrajno uporabo. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali danes kupujemo več oblačil, kot jih v resnici potrebujemo? Zanima nas, kakšne so vaše navade. Ali vas razprodaje hitro premamijo ali kupujete le takrat, ko nekaj res potrebujete? Kaj naredite z oblačili, ki jih ne nosite več — jih podarite, odnesete v zabojnike za rabljena oblačila, prodate ali končajo med odpadki? In ali bi oblekli nekaj, kar je že imel nekdo drug? Na koncu pa se vse začne pri tem, ko stojimo pred polno omaro in rečemo: "Res potrebujem še en pulover?”
2 min • 16. 01. 2026
