Iskanje
3 min • 07. 11. 2025
Ste kdaj razmišljali, da bi zamenjali banko? Morda zato, ker vas jezijo provizije, ker bi radi boljšo izkušnjo, ali pa samo zato, ker vam obstoječa banka preprosto ne “sede” več? No, menjava banke je danes precej lažja, kot si večina misli. Še pred nekaj leti je menjava banke veljala za skoraj misijo nemogoče. Vsi smo si predstavljali vrsto papirjev, pogovore z dvema bankama, prenose trajnikov in obvestila delodajalcu. Danes pa banke tekmujejo v tem, katera bo menjavo uredila hitreje, lažje in z nasmehom. Razlogov za menjavo je lahko veliko. Marsikdo se odloči, ker mu gredo na živce visoki stroški vodenja računa ali ker bi rad sodobnejšo mobilno aplikacijo. Drugi preprosto ugotovijo, da bi pri drugi banki dobili več za manj denarja. Tretji pa si želijo boljšega odnosa s svetovalcem ali pa zgolj občutka, da so pri bolj “živi” banki, ki jim je mar za stranko. Raziskave, ki so jih v preteklosti objavili slovenski mediji so pokazale, da Slovenci banko menjamo izjemno redko – v povprečju le enkrat ali dvakrat v življenju. Po drugi strani pa statistike o razvezah kažejo, da zakonce pogosteje “zamenjamo” kot banko. To seveda ni zato, ker bi bili do svojih bank posebej zvesti iz ljubezni, ampak ker se nam menjava pogosto zdi preveč zapletena, tvegana ali nepotrebna. Radi imamo občutek varnosti in stabilnosti. Če bi torej merili zvestobo v “bančnih letih”, bi Slovenci verjetno zasedli sam vrh evropske lestvice. Morda je čas, da premislimo: Kaj o zamenjavi banke menijo nekateri Novogoričani, boste lahko slišali v tokratni anketi.
Ste kdaj razmišljali, da bi zamenjali banko? Morda zato, ker vas jezijo provizije, ker bi radi boljšo izkušnjo, ali pa samo zato, ker vam obstoječa banka preprosto ne “sede” več? No, menjava banke je danes precej lažja, kot si večina misli. Še pred nekaj leti je menjava banke veljala za skoraj misijo nemogoče. Vsi smo si predstavljali vrsto papirjev, pogovore z dvema bankama, prenose trajnikov in obvestila delodajalcu. Danes pa banke tekmujejo v tem, katera bo menjavo uredila hitreje, lažje in z nasmehom. Razlogov za menjavo je lahko veliko. Marsikdo se odloči, ker mu gredo na živce visoki stroški vodenja računa ali ker bi rad sodobnejšo mobilno aplikacijo. Drugi preprosto ugotovijo, da bi pri drugi banki dobili več za manj denarja. Tretji pa si želijo boljšega odnosa s svetovalcem ali pa zgolj občutka, da so pri bolj “živi” banki, ki jim je mar za stranko. Raziskave, ki so jih v preteklosti objavili slovenski mediji so pokazale, da Slovenci banko menjamo izjemno redko – v povprečju le enkrat ali dvakrat v življenju. Po drugi strani pa statistike o razvezah kažejo, da zakonce pogosteje “zamenjamo” kot banko. To seveda ni zato, ker bi bili do svojih bank posebej zvesti iz ljubezni, ampak ker se nam menjava pogosto zdi preveč zapletena, tvegana ali nepotrebna. Radi imamo občutek varnosti in stabilnosti. Če bi torej merili zvestobo v “bančnih letih”, bi Slovenci verjetno zasedli sam vrh evropske lestvice. Morda je čas, da premislimo: Kaj o zamenjavi banke menijo nekateri Novogoričani, boste lahko slišali v tokratni anketi.
Ob mednarodnem dnevu izobraževanja vas sprašujemo, kako danes razumete znanje in učenje. Je formalna izobrazba še vedno ključ do uspeha ali štejejo predvsem izkušnje? Se človek največ nauči v šoli ali zunaj nje, skozi življenje? Kakšno vlogo imajo knjige v času umetne inteligence – in koliko znanja pridobimo povsem neformalno, iz prakse, interneta in hobijev?
5 min • 23. 01. 2026
Razprodaje so znova tu. V Italiji so se zimski popusti že začeli, pri nas pa se zdi, da so ugodne cene stalnica skozi vse leto. Izložbe vabijo, spletne trgovine ponujajo “zadnje kose”, omare pa se vztrajno polnijo. In kljub temu imamo pogosto občutek, da nimamo kaj obleči. Sodobna moda nas spodbuja k hitrim in impulzivnim nakupom. Oblačila so cenovno dostopna, trendi se menjajo iz sezone v sezono, kakovost pa pogosto ni več tista, ki bi omogočala dolgotrajno uporabo. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali danes kupujemo več oblačil, kot jih v resnici potrebujemo? Zanima nas, kakšne so vaše navade. Ali vas razprodaje hitro premamijo ali kupujete le takrat, ko nekaj res potrebujete? Kaj naredite z oblačili, ki jih ne nosite več — jih podarite, odnesete v zabojnike za rabljena oblačila, prodate ali končajo med odpadki? In ali bi oblekli nekaj, kar je že imel nekdo drug? Na koncu pa se vse začne pri tem, ko stojimo pred polno omaro in rečemo: "Res potrebujem še en pulover?”
2 min • 16. 01. 2026
Ste kdaj pomislili, kako bi se spremenilo vaše življenje, če bi vam nekega povsem običajnega dne uspelo nekaj povsem neobičajnega – zadeti na lotu? Ne govorimo o manjšem dobitku, ki omogoči vikend oddih ali novo belo tehniko, ampak o vsoti, ki življenje postavi na glavo. Prav tisti zadetek, ob katerem se ne vprašamo »Ali si to lahko privoščim?«, ampak »Kaj naj sploh naredim s tem denarjem?« Novoletni loto je tudi letos sprožil pravo loterijsko mrzlico. Prodaja srečk je bila v prazničnem času opazno višja, saj ljudje ob prehodu v novo leto radi dodamo še kanček upanja – za srečo, za spremembo, za nov začetek. Podobno velja tudi drugod po svetu. V Združenih državah Amerike so lani zabeležili enega največjih dobitkov v zgodovini loterij, vreden je skoraj dve milijardi dolarjev. Zanimivo, da statistike kažejo precej drugačno sliko, kot si jo pogosto predstavljamo. Dobitniki lota večinoma službe ne zapustijo takoj, ampak počakajo – včasih mesece, celo leta. Prva skrb so dolgovi: hipoteke, krediti, lizingi. Šele nato pridejo na vrsto večji načrti. Raziskave kažejo, da večina dobitnikov denar porabi za nepremičnine, prenovo doma ali varno naložbo, precej manj pa za razkošje, ki ga vidimo v filmih – jahte, športne avtomobile in zasebne otoke. Če bi danes ali jutri zadeli na lotu – kaj bi naredili vi? Bi to komu povedali ali bi skrivnost zadržali zase? Bi še vedno vstajali ob isti uri in hodili v isto službo? Bi denar porabili hitro ali bi si vzeli čas in premišljeno načrtovali prihodnost? In nenazadnje, ali mislite, da denar res spremeni človeka ali pa samo pokaže, kakšen je v resnici?
2 min • 09. 01. 2026
Kakšne so vaše želje za leto 2026 in katere so vaše osebne zaobljube?
2 min • 02. 01. 2026
V zadnjih letih se v Sloveniji vedno bolj pogosto pojavlja vprašanje, koliko ljudje resnično zaupamo umetni inteligenci in kako gledamo nanjo kot na del naše vsakdanjosti. Rezultati najnovejše globalne raziskave o zaupanju v umetno inteligenco kažejo, da smo pri nas precej previdni glde uporabe orodij umetne inteligence. Slovenski del raziskave, ki jo je v okviru mednarodnega projekta izvedla mednarodna skupina raziskovalcev in svetovalcev, razkriva, da je le približno 40 odstotkov Slovencev pripravljeno zaupati umetni inteligenci. Vprašanje zaupanja pa ni samo stvar tehnoloških ali filozofskih razprav – ankete med Slovenci kažejo tudi, da ljudje različno uporabljajo AI v vsakdanjem življenju. Po podatkih domače raziskave skoraj 70 odstotkov Slovencev poroča, da so osebno vsaj včasih izkusili prednosti uporabe umetne inteligence. A ravno toliko jih opozarja na negativne izkušnje in potencialne škodljive učinke, kot so napačne informacije, zavajanje ali strah pred manipulacijo z vsebinami na spletu. Koliko torej zaupamo umetni inteligenci? Odgovor v Sloveniji ni enoznačen. Čeprav velik del prebivalstva vidi njene koristi, je zaupanje še vedno omejeno – ljudi skrbi predvsem, kako bo AI vplivala na informacije, delovna mesta in družbo kot celoto. Na koncu ostaja jasno, da bo pot naprej zahtevala več dialoga, več izobraževanja in predvsem več transparentnosti – tako s strani razvijalcev tehnologije kot tudi družbenih institucij, ki naj bi zagotovile, da umetna inteligenca deluje v korist ljudi.
1 min • 12. 12. 2025
