Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Učiteljišče v Kopru pred 150 leti središče svetovljanstva, kulture in večjezičnosti; Gaza skozi zrcalo palestinske pisateljice Rane Anani

25 min 28. 08. 2025

Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!

Pol ure kulture

Učiteljišče v Kopru pred 150 leti središče svetovljanstva, kulture in večjezičnosti; Gaza skozi zrcalo palestinske pisateljice Rane Anani

25 min 28. 08. 2025

Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!

Opis epizode

Razstava v koprski Mali Loži ob 150. obletnici ustanovitve moškega učiteljišča v Kopru izpostavlja njegovo svetovljansko usmerjenost in večjezičnost. Učiteljišče je bilo pomembno središče intelektualnega, kulturnega, a tudi gospodarskega razvoja Istre in širšega prostora. S tremi oddelki, na katerih so ob uradnem nemškem jeziku poučevali še v slovenščini, italijanščini in hrvaščini je bilo edinstveno na območju evropskega prostora.
Vloga umetnosti v vojni ni enoznačna, poudarja palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani. Na mednarodni poletni šoli, ki poteka v Ljubljani pod naslovom Revolucionarne poti. Cilj: tovarištvo, je imela predavanje: Gaza skozi zrcalo.
Za Pol minute poezije smo izbrali pesem Privilegij pogovornega jezika Primoža Čučnika.
Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman nanizal tudi s skladbami v ritmu dveh primorskih bobnarjev Vlastija Kozloviča iz legendarnega obalnega benda Deseti brat in Zlatija Kluna, ustanovitelja Bumerangov in nato člana Karamele, ki je veljala za eno najboljših jugoslovanskih spremljevalnih skupin. Oba sta bila rojena v tem tednu.

Razstava v koprski Mali Loži ob 150. obletnici ustanovitve moškega učiteljišča v Kopru izpostavlja njegovo svetovljansko usmerjenost in večjezičnost. Učiteljišče je bilo pomembno središče intelektualnega, kulturnega, a tudi gospodarskega razvoja Istre in širšega prostora. S tremi oddelki, na katerih so ob uradnem nemškem jeziku poučevali še v slovenščini, italijanščini in hrvaščini je bilo edinstveno na območju evropskega prostora.
Vloga umetnosti v vojni ni enoznačna, poudarja palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani. Na mednarodni poletni šoli, ki poteka v Ljubljani pod naslovom Revolucionarne poti. Cilj: tovarištvo, je imela predavanje: Gaza skozi zrcalo.
Za Pol minute poezije smo izbrali pesem Privilegij pogovornega jezika Primoža Čučnika.
Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman nanizal tudi s skladbami v ritmu dveh primorskih bobnarjev Vlastija Kozloviča iz legendarnega obalnega benda Deseti brat in Zlatija Kluna, ustanovitelja Bumerangov in nato člana Karamele, ki je veljala za eno najboljših jugoslovanskih spremljevalnih skupin. Oba sta bila rojena v tem tednu.

Prikaži več Prikaži manj

Epizode

Opera Zlatorog Viktorja Parme prvič zazvenela v Trstu in dopolnila zgodovinski večkulturni mozaik mesta

Koncertna izvedba opere Zlatorog slovenskega skladatelja Viktorja Parme je v ponedeljek napolnila Gledališče Verdi v Trstu. To je bilo prvič, da je Zlatorog, ki ga je Parma napisal leta 1919, zaživel v skladateljevem rojstnem mestu. Prvič je v gledališču Verdi zazvenela tudi slovenska beseda. Novinar Lucio Santin iz tržaškega Novinarskega krožka, ki je bil pobudnik oživitve spomina na skoraj pozabljenega Viktorja Parmo v okviru projekta Izgubljena muza, je ob njegovi predstavitvi poudaril: »Mestu smo vrnili opero, a tudi kamenček v naš zgodovinski večkulturni mozaik.« V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se bodo z žalno slovesnostjo poklonili nedavno preminulemu književniku Miroslavu Košuti. V naši oddaji se mu poklanjamo z literarnim utrinkom. Njegovo pesem Albatros interpretira igralka Nikla Panizon. Piranski slikar Gani Llaloshi z razstavo Nostalgija gostuje na Ptuju. Z glasbeno ogrlico po izboru Iztoka Novaka Easya obeležujemo 11. februar 1990, dan, ko je bil po 27 letih zapora izpuščen Nelson Mandela. Njegovo ime je v času apartheida postalo simbol odpora.

33 min 11. 02. 2026


O razstavi Dodekafonija - Variacije, koncertu Komornega zbora Ipavska in premieri Martin Krpan reši Dunaj

V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture

26 min 10. 02. 2026


Prvenec G. In Martina Mikoliča: »Še en samosvoj glas v pesniški mavrici slovenske poezije.«

V središču tokratne oddaje je Koprčan Martin Mikolič s pesniškim prvencem »G. In«. V ciklu drobnih pesniških zgodb spremljamo dan, oziroma, življenje junaka Ina. Dadaistično razigrano pesniško ustvarjanje z elementi nadrealizma pa pomene skriva tudi v simbole, ki se navdihujejo pri prostozidarski abecedi. Celoti dajejo satiričen prizvok in sooblikujejo likovno podobno drobne knjižice v formatu japonskih razglednic. K pogovoru smo povabili skladateljico Petro Strahovnik, letošnjo dobitnico nagrade Prešernovega sklada, ki je s svojim raziskovanjem presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo dosegla mednarodno prepoznavnost. Razstava Divja 70. leta na Koroškem v Šentjanžu v Rožu pa 50 let po znamenitem "preštevanju" manjšine odpira vprašanja o dediščini drznega študentskega in mladinskega gibanja za pravice Slovencev v Avstriji. Na glasbeno ogrlico je Armando Šturman nanizal glasbenike raznolikih slogov, vendar pa imajo izbrane skladbe Marka Breclja, Riblje čorbe, bendov Elio e le Storie Tese ter Soundsystem kljub vsemu rdečo nit.

36 min 05. 02. 2026


Na Goriškem oživljajo dediščino glažutarstva

Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.

33 min 04. 02. 2026


Predstavljamo letošnje Prešernove nagrajence

V tednu, ki se bo sklenil s kulturnim praznikom, se bomo posvetili letošnjim Prešernovim lavreatom. V oddaji Pol ure kulture predstavljamo nagrajence Prešernovega sklada za ustvarjalne dosežke zadnjih treh let – danes sta na vrsti Gregor Božič in Jasmina Cibic. Obiskali smo Muzej sodobne umetnosti v Vidmu, kjer je na ogled razstava 'Impresionizem in modernizem'. Glasbeno ogrlico po izboru Simone Moličnik bodo nizale popularne pesmi, ki so jih navdihnili verzi Franceta Prešerna.

31 min 03. 02. 2026


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt