Evropo je leta 1350 prizadela najhujša epidemija kuge v zgodovini. Kužna bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe, je pomorila od 20 do 30 odstotkov prebivalstva. Posebno so bila prizadeta mesta s slabimi higienskimi razmerami, kjer ni bilo kanalizacije in niso odstranjevali odpadkov. Kot domnevne povzročitelje kužne bolezni so preganjali Jude.
Na današnji dan leta 1561 se je rodil koprski zdravnik Santorio Santori. Izumil je termometer, higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri svojih diagnozah in terapijah. Oddajo o znanem Koprčanu je pripravila tudi Ida Kogej. Prisluhnimo odlomku:
"Srbija je nastali premor v vojevanju uporabila v to, da je popolnila svojo armado z mladimi novinci in vojaki iz provincij, ki jih je osvojila v balkanskih vojnah, posebno iz Macedonije. Sedaj se vrše samo artilerijski boji, v katerih uporabljajo Srbi francoske topove," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 povzela pisanje Vorwärtsa, ta se je skliceval na izjavo ruskega konzula, ki je iz Niša dopotoval v Odeso.
"Nemška obrambna linija na zapadu zlomljena, Poulične borbe v Danzigu in Gdinju. Ne bomo položili orožja prej, dokler ne dosežemo svojega cilja - zaobljuba primorskega ljudstva na dan 27. marca." Tako je na današnji četrtek leta 1945 na prvi strani poročal Partizanski dnevnik, ki je povzel tudi članek Ljudske pravice z naslovom Zakaj zadruge - Kakšno korist bo imelo ljudstvo od novega zadružništva v naši demokratični državi?
Doberdób je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti. V bližnji kraški globeli leži jezero. Na griču Gradišče pa so ostanki rimske naselbine. Ime je nastalo iz tvorjenke 'dobri dol', ki je napačno standardizirana kot Doberdob pod vplivom prebivalstvenega imena, ki se je iz prvotnega Dobrodolci prek Dobrdouci v narečju razvil v Doberdoupci. Doberdób so fašisti preimenovali v Doberdó del lago.
V Glasgowu se je na današnji dan leta 1915 rodil pozavnist George Chisholm, ki velja za britanskega očeta tega glasbila v jazzu. Kariero je začel v mestnem plesnem orkestru in se leta 1930 preselil v London, kje je muziciral z ameriškimi velikani jazza: Colemanom Hawkinsom, Fatsom Wallerjem in Bennyjem Carterjem. Prisluhnimo arhivskemu posnetku skladbe Stardust
Evropo je leta 1350 prizadela najhujša epidemija kuge v zgodovini. Kužna bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe, je pomorila od 20 do 30 odstotkov prebivalstva. Posebno so bila prizadeta mesta s slabimi higienskimi razmerami, kjer ni bilo kanalizacije in niso odstranjevali odpadkov. Kot domnevne povzročitelje kužne bolezni so preganjali Jude.
Na današnji dan leta 1561 se je rodil koprski zdravnik Santorio Santori. Izumil je termometer, higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri svojih diagnozah in terapijah. Oddajo o znanem Koprčanu je pripravila tudi Ida Kogej. Prisluhnimo odlomku:
"Srbija je nastali premor v vojevanju uporabila v to, da je popolnila svojo armado z mladimi novinci in vojaki iz provincij, ki jih je osvojila v balkanskih vojnah, posebno iz Macedonije. Sedaj se vrše samo artilerijski boji, v katerih uporabljajo Srbi francoske topove," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 povzela pisanje Vorwärtsa, ta se je skliceval na izjavo ruskega konzula, ki je iz Niša dopotoval v Odeso.
"Nemška obrambna linija na zapadu zlomljena, Poulične borbe v Danzigu in Gdinju. Ne bomo položili orožja prej, dokler ne dosežemo svojega cilja - zaobljuba primorskega ljudstva na dan 27. marca." Tako je na današnji četrtek leta 1945 na prvi strani poročal Partizanski dnevnik, ki je povzel tudi članek Ljudske pravice z naslovom Zakaj zadruge - Kakšno korist bo imelo ljudstvo od novega zadružništva v naši demokratični državi?
Doberdób je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti. V bližnji kraški globeli leži jezero. Na griču Gradišče pa so ostanki rimske naselbine. Ime je nastalo iz tvorjenke 'dobri dol', ki je napačno standardizirana kot Doberdob pod vplivom prebivalstvenega imena, ki se je iz prvotnega Dobrodolci prek Dobrdouci v narečju razvil v Doberdoupci. Doberdób so fašisti preimenovali v Doberdó del lago.
V Glasgowu se je na današnji dan leta 1915 rodil pozavnist George Chisholm, ki velja za britanskega očeta tega glasbila v jazzu. Kariero je začel v mestnem plesnem orkestru in se leta 1930 preselil v London, kje je muziciral z ameriškimi velikani jazza: Colemanom Hawkinsom, Fatsom Wallerjem in Bennyjem Carterjem. Prisluhnimo arhivskemu posnetku skladbe Stardust
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
2 min • 31. 05. 2024
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
3 min • 30. 05. 2024
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
3 min • 29. 05. 2024
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
3 min • 28. 05. 2024
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
3 min • 27. 05. 2024