Ibn al-'Arabi se je rodil na današnji dan leta 1165 v Murciji v južni Španiji, odraščal pa je v Sevilli, kjer je začel študirati Koran in doživljal mistična srečanja z Jezusom, Mojzesom in Mohamedom, kar je opisal v znameniti knjigi Klop modrosti.

Pisec utopičnega romana v dveh delih Komična zgodovina držav in imperijev ter potovanje na Luno in Sonce Cyrano de Bergerac je umrl na današnji dan leta 1655 v Parizu.

"Pod zaščito včeraj zjutraj zapričetega streljanja artiljerije na debelo, so napadli Italijani vnovič doberdobsko planoto z ojačenimi silami. Naskok se je izjalovil ob še večjih izgubah, kakor prejšnji," tako je tržaška Edinost prenesla uradno sporočilo avstroogrskega generelštaba na današnji dan leta 1915.

"Poziv Japoncem, da se brezpogojno predajo," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Londona, po katerem so Japonci prvič točno zvedeli, kaj pomeni »brezpogojna kapitulacija«, saj so dobili opozorilo, da bo sledilo popolno uničenje Japonske, če ne bodo sprejeli zavezniških pogojev.

V Ljubljani je na današnji dan leta 1978 umrl pesnik, esejist in jezikoslovec Božo Vodušek. Delal je kot odvetnik in sodnik. Po vojni je na Inštitutu za slovenski jezik vodil leksikološko sekcijo. Voduškove pesniške prvence uvrščajo v mlajšo generacijo ekspresionistov, poznejša dela, posebno zbirka Odčarani svet, pa kažejo na izrazit eksistencializem. Leta 1984 je tako pripovedal, kako nastaja pesem:

Livék leži na visokem razvodnem prevalu med Kukom na vzhodu in Matajurjem na zahodu. Občnoimenski pomen besede 'lívek' je lijak in majhna ponikva, vendar ime Lívek verjetno temelji na danes že pozabljenem zemljepisnem pomenu te besede, povezanem z razlivanjem, na kar smo opozorili že z lego vasi na razvodnem prevalu.

V Leipzigu je na današnji dan leta 1750 umrl skladatelj Johan Sebastijan Bach. Glasbena družina mu je že kot otroku dala temeljito izobrazbo, tako je že leta 1703 postal član orkestra vojvode Johanna Ernsta v Weimarju, od leta 1723 pa je delal v Leipzigu. Do popolnosti je razvil slogovne značilnosti baročne glasbe. Moskovski virtuozi nam bodo sedaj zaigrali 3. stavek iz Bachove suite številka 3, Gavotta

Franko Hmeljak