Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Odprto za srečanja Andrej Špendov

Andrej Špendov, ki že vse življenje živi v Zürichu, z veseljem in ljubeznijo ohranja stik s slovenskim jezikom in kulturo. Po petnajstih letih poučevanja je letos dobil čudovito priložnost: Mesec in pol časa za dejavnosti, ki niso povezane z delom v šoli. Ker je ta čas želel izkoristiti ustvarjalno in v stiku s kulturnim dogajanjem, se je obrnil na DPZN (Društvo prijateljev zmernega napredka), ki mi je blizu tako po vrednotah kot po spominu, s prošnjo, da bi lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in energijo prispeval k dejavnostim oziroma kjerkoli bi bila pomoč dobrodošla. V oddaji OZS ga je gostil Armando Šturman …

Kotiček za jeziček Kdo je 'forešt'?

Kdo so 'forešti'? S tem narečnim izrazom se tokrat ukvarja rubrika Kotiček za jeziček, ki nas bo popeljela ne le po primorskem dialektu, kjer domuje 'forešt', temveč tudi po drugih slovenskih narečjih, ki namesto knjižne besede 'tujec' uporabljajo drugačne izraze.

Dopoldan in pol Janko Humar: "Pot Juliana ni tekma, je doživetje."

Nedavno je pri založbi Sidarta izšel knjižni vodnik po daljinski pohodniški poti Juliana. Avtor Janko Humar je v njem podrobno predstavil 270 kilometrov dolgo pot okoli Julijskih Alp, ki jo sestavlja 16 etap. V šestih letih, odkar so jo vzpostavili, je postala ena najbolj priljubljenih v Evropi. Zamisel za vodnik je v skupnosti Julijske Alpe zorela kar nekaj časa, na koncu pa se je izziva lotil eden od idejnih očetov Julijane – Janko Humar. Z nekdanjim dolgoletnim direktorjem zavoda za turizem Dolina Soče, alpinistom in ljubiteljem narave nasploh, ki je kot svetovalec v turizmu zelo dejaven tudi v pokoju, se je po predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici pogovarjala Mariša Bizjak.

Glasba Pesem in pol: Aleksander Novak, RiNA, Pia Nina

Tokrat izbirate med naslednjimi skladbami: Takšna sva - Aleksander Novak, Objem misli - RiNA, Okamenim - Pia Nina

Aktualno Radia Koper Glive kot vir inovacij za prihodnost

V Centru odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, Innorenew, razvijajo inovativni premaz za zaščito gradbenega materiala na osnovi gliv oz. glivnih biofilmov. Projekt je v okviru kampanje Znanost za Evropo podprla Evropska komisija in ga širši javnosti nedavno predstavila kot nov pristop h gradbeništvu, ki odkriva povsem drugačno razsežnost trajnostne arhitekture. O navdihu za glivni premaz in njegovem razvoju smo se pogovarjali s podoktorsko raziskovalko na inštitutu Innorenew, Anjo Černoša. Projekt del kampanje Znanost za Evropo, s katero Evropska unija dokazuje, da stoji za znanostjo in inovacijami, ki spreminjajo naš vsakdan. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.

Bim bum bam, klepetam Katero hišno opravilo je najbolj zabavno?

Danes bodo otroci razmišljali o hišnih opravilih. Povedali nam bodo, katero je najbolj zabavno in tudi, kaj jim starši ponudijo v zameno za pomoč pri hišnih opravilih. Z otroki se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Aktualno

Opoldnevnik Po preusmeritvi prometa z vipavske hitre ceste na regionalno cesto v lokalni skupnosti pričakujejo konkretne rešitve

Obnova hitre ceste med Razdrtim in Vipavo ter preusmeritev prometa na regionalno cesto povzroča velike težave lokalnemu prebivalstvu v tem delu občine Vipava. Komisija njenega občinskega sveta za pogajanja in usklajevanje se je dopoldne tretjič sestala z odgovornimi za obnovo vipavske hitre ceste. Zaključila se je preizkusna doba delovanja zapornic čez prelaz Vršič. V Postojni bodo avtobusno postajo po kritikah javnosti prebarvali v belo barvo. Z razstavo Fokus na ogled umetnine, ki so bile nekoč v Kulturnem domu v Trstu. Nogometaši Celja pred novo evropsko preizkušnjo. Na Primorskem bo še naprej sončno.

Aktualno Radia Koper Dolga pot do pravic dolgotrajne oskrbe

Vstopne točke na centrih za socialno delo sprejemajo vloge za pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki se bo začela izvajati 1. decembra. Stanovalci domov za starejše bodo od decembra tako plačevali le še nastanitev in prehrano. Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji je še zadnja pravica po zakonu o dolgotrajni oskrbi, sprejetem leta 2023. Kot prva se je s 1. januarjem 2024 začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana. Po zakonu je 1. julija letos sledila pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, vendar je pri njenem izvajanju v praksi veliko težav. Tudi o tem v pogovoru z novinarko radia Slovenija Alenko Terlep, ki temi sledi.

Jutranjik V Komnu na javni dražbi prodali stavbna zemljišča v bodoči obrtni coni

Dražbe sta se udeležili dve podjetji, ki sta skupaj kupili šest od osmih parcel. Na komenski občini so uspeha veseli, nenazadnje so pridobili sredstva za proračun, predvsem pa naredili velik korak v smeri krepitve gospodarske dejavnosti in odpiranja novih delovnih mest. Poročamo še: - Vlada bo danes obravnavala zakon, s katerim želi dati policiji, tožilstvu in sodstvu nekatera dodatna pooblastila - Ministrstvo za infrastrukturo za dvig starostne meje za vožnjo mopedov - V Trstu so govorili o perspektivah mladih v zamejstvu - Janja Garnbret za Botrstvo v športu zbrala več kot 300 tisoč evrov.

Aktualno Radia Koper Glive kot vir inovacij za prihodnost

V Centru odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, Innorenew, razvijajo inovativni premaz za zaščito gradbenega materiala na osnovi gliv oz. glivnih biofilmov. Projekt je v okviru kampanje Znanost za Evropo podprla Evropska komisija in ga širši javnosti nedavno predstavila kot nov pristop h gradbeništvu, ki odkriva povsem drugačno razsežnost trajnostne arhitekture. O navdihu za glivni premaz in njegovem razvoju smo se pogovarjali s podoktorsko raziskovalko na inštitutu Innorenew, Anjo Černoša. Projekt del kampanje Znanost za Evropo, s katero Evropska unija dokazuje, da stoji za znanostjo in inovacijami, ki spreminjajo naš vsakdan. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.

Opoldnevnik Se bo Laho izognil razrezu?

V slovenski Istri odmeva odločitev lastnika edine potniške ladje pri nas, da se po treh desetletjih od ladje poslovi. Viko Kveder nam je včeraj pojasnil, zakaj bo Laho- tako je ime ladje - končal v razrezu v puljski ladjedelnici, če ne bo našel druge rešitve. Danes je povedal, da se pogovarja z več možnimi interesenti za nakup. V oddaji tudi o tem: - Delodajalci prekinjajo sodelovanje s socialnima parterjema. - Na visoki šoli za oblikovanje materialov v Sežani so začeli prvo študijsko leto, vpisanih je pet študentov. - Košarkarje Portoroža bo vodil Jani Kovačevič.

Botrstvo Zaskrbljenim in ranjenim mladim prehitro pripišemo vlogo pacientov

Desetina mladih, starih od 16 do 24 let, pri nas je doma izkusila kar štiri ali več oblik obremenjujočih okoliščin, kot so spolna zloraba, čustveno in fizično nasilje, zanemarjanje, ločitve in izgube staršev.

Jutranjik Svet zavoda GO! 2025 predlaga revizijo medijsko izpostavljenih projektov

Slaba dva tedna po razkritju domnevno spornih pogodb javnega zavoda GO! 2025 v oddaji Tarča, se je sestal osemčlanski svet zavoda. Seje se je udeležila tudi direktorica Mija Lorbek, po kratki razpravi pa so člani med drugim soglasno sprejeli sklep, naj se do konca leta izvede revizija medijsko izpostavljenih projektov. V oddaji tudi o teh temah: - V sodstvu svarijo pred ustavno spornostjo nekaterih napovedanih ukrepov v Šutarjevi zakonodaji. - Vlada podpira plačilo turistične takse za potnike s potniških ladij. - Danes obeležujemo Evropski dan laboratorijske medicine.

Opoldnevnik Zdravstveni domovi slabo obveščeni o možnosti laboratorijskih odvzemov za onkološko obravnavo

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je na eni od zadnjih sej državnega zbora zatrdila, da lahko onkološki bolniki iz bolj oddaljenih krajev laboratorijske vzorce, potrebne za obravnavo na Onkološkem inštitutu, oddajo tudi v zdravstvenih domovih. A nekateri o tem niso seznanjeni, je bil presenečen direktor idrijskega Tomaž Glažar: "Pozanimal sem se v Tolminu in tega ne vedo. V Žireh, oni so sicer zasebniki, to delajo že ves čas." Glažar pričakuje, da bo to vprašanje urejeno tudi na sistemski ravni. V oddaji tudi o tem: - Slovenija za omejeno prožnost pri doseganju podnebnega cilja Evropske unije za leto 2040. - Napoved prodaje Kulturnega doma v Trstu buri duhove. - Odbojkarji ljubljanskega ACH Volleya se borijo za Ligo prvakov.

Jutranjik Občina Ankaran spreminja Odlok o odmeri NUSZ

Občina Ankaran bo po novem Luki Koper in drugim uporabnikom zaračunala občutno višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Direktor občinske uprave Iztok Mermolja je pojasil: "Finančni ulčinek znaša približno 2,6 milijona evrov več prihodkov v oblinski proračun." Občina bo dodaten denar namenila pretežno za naložbe, tudi dodaten monitoring negativnih vplivov in omilitev vplivov. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija bo predstavila poročilo o širitvi Evropske unije. - Nocoj v Pivki slovesnost ob 30. obletnici Slovenskega društva Hospic in peti območnega odbora za Primorsko-Notranjsko regijo. - 14-i krog državnega prvenstva v nogometu z neodločenim izidom med Domžalami in Muro.

Sotočja "Ne gre le za naše korenine, jezik in kulturo, temveč širše za človekove pravice vseh"

Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!

Opoldnevnik Poslanci razpravljajo o podaljšanju veljavnosti letnih elektronskih vinjet

Vlada je napovedala tudi ukinitev vinjet osebnim vozilom za obalno hitro cesto,tako bo prekategorizacija ceste začela veljati 1. januarja. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je poslancem predstavila svoje stališče glede razmer v jugovzhodni regiji. V oddaji tudi o tem: -Direkcija za vode izvaja večja vzdrževalna dela na Vipavi. -Slovenska pobuda za mednarodni dan jam in Krasa na presoji na zasedanju Unesca v Kazahstanu. -Nogometaši Kopra so ujeli pravo formo.

Glasba

Glasbeni abonma Koncert Mešanega pevskega zbora Obala na 16. mednarodnem zborovskem festivalu Koper

Mešani pevski zbor Obala je pred mesecem dni, med 9. in 13. oktobrom, organiziral že 16. mednarodni zborovski festival Koper. Vsi koncerti so potekali v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. V programu festivala so bile tudi krstne izvedbe, na primer skladba Kyrie umetniškega vodje Andreja Makorja, izvedena je bila na koncertu Slovenskega komornega zbora. Festival je sklenil koncert domačega Mešanega pevskega zbora Obala z dirigentom Andrejem Makorjem, 13. oktobra 2025. Ta koncert zveni v oddaji Glasbeni abonma. Koncertni program: Thomas Weelkes (1575-1623): Hosanna To The Son Of David (Matej 21, Luka 19) Josef Gabriel Rheinberger (1839-1901): Drei geistliche Gesänge, op. 69 št. 2: Dein sind di Himmel (Psalm 89) Andrej Makor (1987): Pomilui mya I. Gospodi Iisusye Khristye II. Spaseniye sodelal Andrej Makor (1987): Hvala te, Istra (besedilo Alferija Bržan) I. Muaja vas II. Suë lidje prir. Ivan Matetič Ronjgov (1880-1960): Oj, Divojko ljudska iz srednje Istre prir. Jan Trilel (2003): Ana Pupa uën sëz miësta gre istrska ljudska iz Sv. Antona prir. Andrej Makor (1987): Sta mattina istrska ljudska iz Strunjana prir. Ambrož Čopi (1973): Istrske ljudske Kemu si dala rožice Na samanj Dajte novici na kolač DODATEK: prir. Andrej Makor (1987): Pohojena travca, istrska ljudska

Ari Zona Vonj pomladi

Nocoj AriZONA skorajda premierno postreže z novim albumom novogoriške skupine Damin gambit, »Vonj pomladi« ter z utrinki včerajšnje uradne predstavitve le tega v Ljubljanskem Music Box Clubu. Vabljeni k poslušanju ...

Pesem tedna Hišica

Magnifico obljublja, da nam bo, skorajda po desetletju, postregel z novo ploščo. Njegova Alpe Adria Club bo poslušalcem ponudila prefinjeno in prepoznavno mešanico glasbenih stilov, v kateri priljubljeni in prepoznavni slovenski glasbenik prepleta poskočnost, temperament in poudarjeno čutnost. Da bi potešil nestrpnost oboževalk in oboževalcev, koseški bard te dni streže s pesmijo Hišica, ki govori o uresničitvi idealiziranega slovenskega sna: grunt, dom in družina. Skladbo, ki jo lahko na kratko opišemo kot zmes alpske poskočnice in diskoidnega ritma, je poslušalkam in poslušalcem Radia Koper lepo predstavil ... Hišica Tam kjer bistri potok žubori, Tam kjer stara cerkvica zvoni, Bim, bam, bom, Tam za kozolci hiška moja stoji. Tam bova živela jaz in ti, In počela kar se nama zdi, Bim, bam, bom, Vse bo tako kakor si želela si. In če bo dež, In če bo mraz, Midva bova dala, Muziko še malo bolj na glas. In če bo vihar, In če bo bruhal vulkan, Pod dekco bova počakala na sončen dan. Vidim, sinje modro je nebo, Gledam hribe pa mi je lepo, Bim, bam, bom, Srečen, vesel, prižgem si še pipico. In če bo dež, In če bo mraz, Midva bova dala, Muziko še malo bolj na glas. In če bo vihar, In če bo bruhal vulkan, Pod dekco bova počakala na sončen dan.

Jazz in jaz SOUL ENCOUNTERS FEAT. ANA BEZJAK

Pred dnevi smo v Studiu Hendrix gostili vrhunske jazz mojstre, ki že vrsto let navdušujejo s svojimi mednarodno uspešnimi karierami. Z nami so bili pevka Ana Bezjak, mojster hammond orgel Renato Chicco, saksofonist Jure Pukl ter bobnar Chris Smith, združeni v zasedbo Soul encounters feat. Ana Bezjak. Gre za projekt, ki briše žanrske meje in združuje tradicijo z novo zvočnostjo. Vabljeni k poslušanju

Gremo plesat Ansambel Javor se je poklonil pevčevemu očetu

Letošnja uspešnica Le v spominih z nami on živi je bila prva skladba večernega koncerta v Studiu Hendrix. Pesem sta napisala harmonikar Ansambla Javor Primož Merlak in Franci Smrekar. Kako je pesem nastala in kako jo doživlja glavni moški vokal Ansambla Javor, Malavašičev sin Andrej? Sicer pa je koncert prinesel lepo bero odličnih viž ansambla z Idrijskega, ki smo mu z veseljem prisluhnili in se po dogodku, s člani ansambla tudi veselo družili. Vodja ansambla Blaž Žgavec nam je povedal, da je njihov repertoar sestavljen iz skladb Primoža Merlaka, kot tudi velikih zgodovinskih osebnosti v narodno-zabavni glasbi.

Glasba po željah Nedelja, 02. november

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Glasba po željah Sobota, 01. november

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Glasbeni abonma Ena za žalost, dve za veselje, koncert ženskega tria TRËI

Ena za žalost, dve za veselje je naslov glasbenega projekta ansambla iz Basla, s katerim so v četrtek, 18. septembra v Rotundi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica odprli letošnji festival Flores Musicae. Abelia Nordmann, Gizem Simsek in Mara Miribung so članice ansambla TRËI, ki pojejo in nastopajo v gledaliških predstavah, koncertnih projektih, interdisciplinarnih sodelovanjih in razvijajo režirane glasbene programe. Ta izprašujejo filozofska vprašanja človeštva – kaj pomeni biti človek. Koncert je celostni vsebinski preplet tradicijskih pesmi različnih ljudstev sveta, sodobnih umetnih pesmi in pesmi renesančnih skladateljev, ki so jih pevke izvajale ob spremljavi glasbil harmonija, psalterija in violončela. Vsebina opeva ženo in njeno trpljenje. Spremlja jo skozi življenje v različnih, od nje povsem neodvisnih situacijah. Glasbenice so program izvedle v rotundi in ustvarile zvočni prostor v neposrednem stiku z občinstvom. Spored koncerta: David Dodd (1957): ONE'S FOR SORROW, TWO'S FOR JOY (prir. The Unthanks & TRËI) Sydney Bertram Carter (1915-2004): THE CROW ON THE CRADLE (prir. TRËI) Grška ljudska: IPNE POU PERNIS TA PEDIA (prir. Christos Samaras) Britanska ljudska: THE SNOW IT MELTS THE SOONEST (besedilo; Thomas Doubleday) Bolgarska ljudska: DEVOIKO, MARI, HUBAVA (prir. Kitka) Duhovna: WAYFARING STRANGER (prir. TRËI) Trška in jidiš ljudska: LULLABIES MUSA / SCHLOF MIN FOYGELE (prir. TRËI) Mara Miribung (1981): DORM SAURÍ (besedilo: Mara Miribung) Domhnall Ó Buachalla & Dónal Ó Liatháin (1934-2008): MO GHILE MEAR (besedilo: Seán "Clárach Mac Domhnaill (prir. Gizem Şimşek) Bolgarska ljudska IZGREJALA E MESEČINKA (prir. TRËI) Abélia Nordamnn (1988) WEAVERS (besedilo: Sarojini Naidu) Armenska ljudska: MER TAN ITEV (prir. Zulal) Gruzijska ljudska: DEDIDELA Orlando di Lasso (1532-1594): PROPHETIAE SIBYLLARUM Henry Purcell (1659-1695): O LET ME WEEP Turška ljudska: GESİ BAĞLARI (prir. TRËI) Islandska ljudska: VÍSUR VATNSENDA-RÓSU (besedilo: Rósa Guðmundsdóttir, prir. Jón Ásgeirsson) Bolgarska ljudska: BRE PETRUNKO (prir. TRËI) Katalonska ljudska: EL CANT DE LA SIBILLA (prir. Maria Arnal, Marcel Bagés) *** dodatek: Irska ljudska, Glaska ljudska: ELEANOR NA RÚN

Pesem tedna Začaraj me

Cona40 je petčlanska zasedba iz Kopra, v kateri ustvarjalne sile združujejo Martin, Matic, Tine, Gabrijel in Timi. Pišejo slovenske komade, ki bazirajo na vsakdanjih ljubezenskih in življenjskih zgodbah, v svojem zvoku pa združujejo funk, disko ter indie glasbo. Na njihovem debitantskem kratkometražnem EP albumu, ki so se ga lotili kar sami, producentsko vlogo je namreč prevzel njihov basist Matic Isovski, je sedem svojevrstnih bombončkov. In morda so najslajšega pustili za konec. Fantje, ki se bodo 6. novembra trudili čarati v oddaji Radio Live, za Pesem tedna RA KP predstavljajo skladbo Začaraj me. ZAČARAJ ME Skupaj na štartu sva začela In ti prednost si mela Zato sem šou s tabo, kamorkoli si želela Najprej na Glavni Kolodvor In potem v Sončno hišo Kjer sonce vzhaja, sva že na letališču Večino mestc sva obiskala V Ljubljani sva pristala V Veliki dvorani predstavo sva prespala Krog se počasi zaključuje In časa nam zmanjkuje Skok na obalo, tam ladja nam odpluje Začaraj me v tem kvadratnem krogu Zgradila bova si hotel v Portorožu Začaraj me v tem kvadratnem krogu Zgradila bova si hotel doma Doma

Jazz in jaz SLOVENIA SKA JAZZ COLLECTIVE

V oddaji Jazz v Hendrixu smo gostili devetčlansko zasedbo Slovenia ska jazz collective. Prijetno poslušanje.

Gremo plesat Slovenski muzikantje pri nas!

Ansambel Slovenski muzikantje je odličen ansambel, kot je bil tudi nekoč. Ansambel ohranja slovensko glasbeno tradiciji, v pomlajeni ekipi, predvsem na evropskih odrih. Hvaležni in počaščeni smo bili, da so v živo zaigrali in zapeli tudi na Radiu Koper. Zgodovina ansambla je tako zelo bogata, da je seveda nismo mogli 'popiisati' v celoti, a so nam 'slovenski muzikantje' dokazali svojo kakovost z imenom 'Slovenski muzikantje'.

Jutranji program

Bim bum bam, klepetam Katero hišno opravilo je najbolj zabavno?

Danes bodo otroci razmišljali o hišnih opravilih. Povedali nam bodo, katero je najbolj zabavno in tudi, kaj jim starši ponudijo v zameno za pomoč pri hišnih opravilih. Z otroki se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Kotiček za jeziček Kdo je 'forešt'?

Kdo so 'forešti'? S tem narečnim izrazom se tokrat ukvarja rubrika Kotiček za jeziček, ki nas bo popeljela ne le po primorskem dialektu, kjer domuje 'forešt', temveč tudi po drugih slovenskih narečjih, ki namesto knjižne besede 'tujec' uporabljajo drugačne izraze.

Radijski kviz Smo Slovenci med najbolj varčnimi v EU?

Pred kratkim smo oebeležilu svetovni dan varčevanja. Prvič smo ga spoznali že davnega leta 1924 – torej v času, ko so ljudje denar še šteli na roke, ne pa s prstom po zaslonu. Gre pravzaprav za opomnik, da varčevanje ni le stvar debeline denarnice, ampak tudi miselnosti. Živimo v času, ko nas trgovine vsak dan vabijo, da kupimo tudi reči, ki jih v resnici ne potrebujemo, zato je dan varčevanja pravzaprav dan odpora – tih, a zelo eleganten upor potrošništvu. In če mislite, da varčevanje pomeni odrekanje, pomislite še enkrat: varčevanje pomeni izbiro. Izbiro za varno prihodnost, miren spanec. Danes smo torej preverili, koliko veste o denarju, varčnosti in o vseh tistih drobnih, a modrih navadah, ki ločijo zapravljivca od finančnega mojstra. Kdo je znanje obrestoval izveste v tokratnem kvizu, malce smo pomagali pri podajanju odgovorov, a se je na koncu vse srečno izteklo. Preverite!

None in nonoti Slavko Mervič: Za dobro obleko si potreboval kvaliteto

V novogoriškem domu upokojencev nekatere stene krasijo verzi domačega pesnika. Danes 78-letni Slavko Mervič je v dobrem letu napisal že več kot 240 pesmi. S pisanjem je začel ob vselitvi v dom pred tremi leti. Mateja Grebenjak se je z njim pogovarjala tudi o poklicu trgovca. Zaposlen je bil na oddelku za tekstil v Trgovski hiši v središču Nove Gorice.

Petkova anketa Varčujete?

Svetovni dan varčevanja so razglasili 31. oktobra 1924 na mednarodnem kongresu v Milanu. Na njem so se zbrali predstavniki hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav, med drugim z območja današnje Slovenije. Glavni namen kongresa je bil spodbuditi ljudi k varčevanju, predvsem v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Pa vi? Varčujete? Kako?

Bim bum bam, klepetam Zakaj jesenskim počitnicam rečemo krompirjeve počitnice?

Učenci in dijaki v tem tednu uživajo na jesenskih počitnicah. Mateja Grebenjak se je o tem mini oddihu pogovarjala z osnovnošolci, ki so povedali tudi, kako, po njihovem mnenju, počitnice izkoristijo učitelji.

Kotiček za jeziček Razbila se je šavba!

Jesenski jezikoslovni kotički se ukvarjajo z narečnimi izrazi. Ali veste, kaj je 'šajba' oz. 'šavba' in od kod ta beseda izvira? Prisluhnite našim študentom slovenistike!

Zjutraj Smaal Tokk razkriva ranljivo plat v pesmi Elegija

Izbrani odseki jutranjega programa Radia Koper.

Zjutraj Jutro z Mefom - o radiu, pesmih in svetu, ki bledi

Izbrani odseki jutranjega programa Radia Koper.

None in nonoti Zorana Kerševan: Otroci do treh let nimajo hudobije, kasneje jo dobijo od nas

Zorana Kerševan je stara 87 let. Rojena je bila nad Branikom v družini s štirimi otroki. Poročila se je v Preserje in kasneje živela v Novi Gorici. 14 let je delala kot varuška. Doma je imela zasebni vrtec. »Otrok je bilo preveč, prostora v vrtcih pa premalo,« je pripovedovala Mateji Grebenjak.

Petkova anketa Decembrski dodatek, ki razveseli vsakega zaposlenega

Božičnica – ta čarobna beseda, ki decembra zveni skoraj tako lepo kot dopust ali sneg za božič. V Sloveniji bo letos prvič nekaj, kar je bilo doslej odvisno predvsem od dobre volje delodajalcev, postalo obvezno – vsak zaposleni naj bi prejel božičnico. Vlada je to predstavila kot način, da se ljudem povrne del truda in napora, ki ga vlagajo skozi leto, in da se okrepi kupna moč ob koncu leta, ko izdatki praviloma narastejo. A pustimo politiko ob strani – pogovor o božičnici je vedno tudi pogovor o tem, kako družba razume delo, nagrado in praznike. Božičnica ima v Sloveniji dolgo, a razmeroma neurejeno tradicijo. Nekatera podjetja jo redno izplačujejo, druga le v dobrih letih, tretja pa sploh ne. Za zaposlene je to vedno prijetno presenečenje, saj prinese nekaj dodatnega veselja pod novoletno jelko. Marsikdo jo porabi za darila, drugi za plačilo položnic, tretji pa jo skrbno spravi na varčevalni račun – ker se ve, da se januar vleče. Obvezna božičnica pa odpira tudi nova vprašanja: ali bo res pravična, ali bodo vsa podjetja zmogla ta dodatek izplačevati in ali bo višina enaka za vse? Kaj vam pomeni izplačilo božičnice – nagrada za trud, pomoč pri prazničnih stroških ali le dodatek k vašemu družinskemu proračunu?

Dnevni program

Pol ure kulture Ruski pregon protivojne umetnosti, 20 let portala dLib.si in začetek Krimifesta

Tokrat je bilo najbolj napeto na začetku oddaje, saj smo predstavili ljubljanski festival Krimifest, na katerem bo napetost kriminalk prepletena s strokovnimi in družabnimi srečanji. V osrednjem delu smo se posvetili 20-letnici portala dLib.si. V izteku pa nam je Simona Moličnik predstavila rusko umetnico Diano Loginovo – glasbenico, ki jo je zaradi izvajanja protivojnih pesmi v St. Peterburgu doletel zapor.

Radio Koper svetuje Kako zamenjati banko?

Ste že razmišljali o tem, da bi zamenjali banko, in niste vedeli, kako se tega lotiti. V tokratni oddaji Radio Koper svetuje smo pred mikrofon povabili Matejo Lah Novosel, ki pri Združenju bank Slovenije koordinira področje poslovanja s prebivalstvom. Izvedeli boste, kako poteka postopek zamenjave banke, katere pasti se pogosto pojavijo in kako izbrati banko, ki najbolj ustreza vašim potrebam.

Dopoldan in pol Janko Humar: "Pot Juliana ni tekma, je doživetje."

Nedavno je pri založbi Sidarta izšel knjižni vodnik po daljinski pohodniški poti Juliana. Avtor Janko Humar je v njem podrobno predstavil 270 kilometrov dolgo pot okoli Julijskih Alp, ki jo sestavlja 16 etap. V šestih letih, odkar so jo vzpostavili, je postala ena najbolj priljubljenih v Evropi. Zamisel za vodnik je v skupnosti Julijske Alpe zorela kar nekaj časa, na koncu pa se je izziva lotil eden od idejnih očetov Julijane – Janko Humar. Z nekdanjim dolgoletnim direktorjem zavoda za turizem Dolina Soče, alpinistom in ljubiteljem narave nasploh, ki je kot svetovalec v turizmu zelo dejaven tudi v pokoju, se je po predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici pogovarjala Mariša Bizjak.

Ultrazvok E-cigarete, vejp: Laži, zavajanje, zastrupitve, bolezni

November je mesec ozaveščanja o zasvojenostih.

Odprto za srečanja Andrej Špendov

Andrej Špendov, ki že vse življenje živi v Zürichu, z veseljem in ljubeznijo ohranja stik s slovenskim jezikom in kulturo. Po petnajstih letih poučevanja je letos dobil čudovito priložnost: Mesec in pol časa za dejavnosti, ki niso povezane z delom v šoli. Ker je ta čas želel izkoristiti ustvarjalno in v stiku s kulturnim dogajanjem, se je obrnil na DPZN (Društvo prijateljev zmernega napredka), ki mi je blizu tako po vrednotah kot po spominu, s prošnjo, da bi lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in energijo prispeval k dejavnostim oziroma kjerkoli bi bila pomoč dobrodošla. V oddaji OZS ga je gostil Armando Šturman …

Pol ure kulture Poezija narečij in pokrajina podob povezujeta generacije

Poezija narečij in pokrajina podob skozi filmski in literarni jezik v okviru čezmejnega projekta povezuje mlade ustvarjalce z večjezično kulturno dediščino ob meji. Projekt vodita Zavod Otok in Stazioni – Postaje ter je tudi del uradnega programa GO2025. Ob zaključku ustvarjalnih delavnic in medgeneracijskih srečanj bo izšla tudi interaktivna knjiga, ki združuje zvočne interpretacije poezije v narečjih. Celovečerni dokumentarni film Gora se ne bo premaknila Petre Seliškar, ki je na minulem Festivalu slovenskega filma prejela nagrado za režijo, bomo lahko jutri gledali v dveh primorski kinematografih. Sinoči so v prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev podelili Jermanovo nagrado 2025. Društvo nagrado podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado, ki je bila ustanovljena leta 2013 in prvič podeljena dve leti kasneje, so poimenovali po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu.

Evropa osebno Babu: Če ne uživaš v tem, kar počneš, raje odnehaj

Če ste ljubitelji azijske hrane, ste se po vse verjetnosti že kdaj ustavili v njegovi restavraciji na Miklošičevi ulici v Ljubljani. V Sloveniji živi že več kot 13 let, a njegovi začetki niso bili rožnati. Po letih izkoriščevalskih služb je odprl svojo restavracijo in postal sam svoj šef. Babu je med domačini znan kot najbolj nasmejan kuhar, ki ne postreže le z vrhunsko hrano. Svoje stranke namreč uči, da je ljubezen do dela pomembnejša od denarja in da vsakodnevne izzive lažje rešimo, če se jih lotimo z nasmeškom.

Pol ure kulture Novo delo Slavoja Žižka v slovenščini, objavljen razpis za oddajo umetniške rezidence v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu za leto 2026, Tina Vrščaj predstavlja roman Na klancu, poklon predsedniku Ribiškega muzeja Franku Cossutti in Križu nad Trstom

Po dveh letih lahko znova beremo v slovenščini novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. Ne gre za čisto novo delo, saj je v originalu v angleščini izšlo že konec leta 2021. Tina Vrščaj bo v prihajajočih mesecih zelo brana avtorica, posebej med mladostniki, ki jih konec pomladi čaka matura. Njen roman Na klancu, ki je izšel leta 2022 in dobil nagrado Modra ptica, je bil izbran za eno od dveh proznih del, ki bosta izhodišče za esej, ki ga bodo pisali v maju. Z avtorico se je nedavno v Kopru pogovarjala Neva Zajc. Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper je pred dnevi objavil javni razpis za oddajo umetniške rezidence v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu za leto 2026. Gostje istrske vasice bodo prihodnje leto umetniki, ki delujejo na področju literarne umetnosti. Na Televiziji Slovenija bo nocoj na ogled prva od štirih dokumentarnih oddaj, ki jih je avtor Janez Lombergar posvetil predsedniku Ribiškega muzeja Franku Cossutti in kraju Križ (nad Trstom) nasploh.

Dopoldan in pol Koprski Caffe Verde: ne le skodelica kave

Koper je že nekaj dni bogatejši za novo kavarno. V središču mesta, tik ob gledališču in nasproti občinske stavbe, je vrata odprla kavarna Caffè Verde, kjer je vsaka skodelica kave simbol priložnosti. V njej kavo in druge napitke namreč pripravljajo in strežejo težje zaposljive osebe. Testni projekt, ki ustvarja priložnost za tiste, ki so jo dolgo iskali, je Mesta občina Koper izvedla skupa z Društvom Šent, Centrom za socialno delo Južna Primorska in Varstveno delovnim centrom Koper. V kavarni priložnosti je kavo naročila tudi Barbara Kampos.

Pol ure kulture Razstava Fokus, Kupid iz Pulja in epi v gramih

V tokratni oddaji se najprej ustavimo v Kulturnem domu v Trstu, kjer so v petek poleg prve premiere nove sezone Slovenskega stalnega gledališča odprli tudi razstavo Fokus. Na ogled so umetnine tržaških umetnikov, ki so na poziv arhitekta Eda Mihevca nastale ob odprtju doma. V Arheološkem muzeju v Pulju pa bo kmalu na ogled edinstvena najdba, ki so jo arheologi minuli teden odkrili na zasebni parceli v mestnem središču. Tri metre pod površjem je ležala antično mojstrovina iz 2. stoletja, marmornati kip erota s krili je prvi tak primerek na območju Istre. V drugem delu oddaje se pomudimo še pri novi zbirki pesmi Miroslava Košute "Epi v gramih". Zbadljivi verzi, prepojeni z ironijo, nas opominjajo, da se družba z leti ni veliko spremenila. Goran Gregorič je današnjo glasbeno ogrlico posvetil je petemu studijskemu albumu skupine The Rolling Stones – Between the Buttons, izdanem v začetku leta 1967.

Dopoldan in pol Majda Smrekar zaključuje dolgoletno humanitarno delo

Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se poslavlja od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.

Odprto za srečanja

Odprto za srečanja

354 epizod

Andrej Špendov

43 min

Akademija Mi2 - kinološki pristop onkraj norm

33 min

Marjanca Velišček: "Moramo se potruditi, da človečnost ne bo samo na papirju, ampak da bomo tako tudi živeli."

37 min

Sani Može: Nekaj kraške trme potrebuješ, pa čeprav si iz Maribora

50 min

MIDVA : Boris Kobal in Boris Devetak - brata v humorju

41 min

Matej Bonin: Dinamika medčloveških odnosov se z živo izvedbo glasbenikov lahko zrcali tudi v zvočnem svetu

35 min

Koncerti iz studia Hendrix

Najnovejše

Opoldnevnik Po preusmeritvi prometa z vipavske hitre ceste na regionalno cesto v lokalni skupnosti pričakujejo konkretne rešitve

Obnova hitre ceste med Razdrtim in Vipavo ter preusmeritev prometa na regionalno cesto povzroča velike težave lokalnemu prebivalstvu v tem delu občine Vipava. Komisija njenega občinskega sveta za pogajanja in usklajevanje se je dopoldne tretjič sestala z odgovornimi za obnovo vipavske hitre ceste. Zaključila se je preizkusna doba delovanja zapornic čez prelaz Vršič. V Postojni bodo avtobusno postajo po kritikah javnosti prebarvali v belo barvo. Z razstavo Fokus na ogled umetnine, ki so bile nekoč v Kulturnem domu v Trstu. Nogometaši Celja pred novo evropsko preizkušnjo. Na Primorskem bo še naprej sončno.

Radio Koper svetuje Kako zamenjati banko?

Ste že razmišljali o tem, da bi zamenjali banko, in niste vedeli, kako se tega lotiti. V tokratni oddaji Radio Koper svetuje smo pred mikrofon povabili Matejo Lah Novosel, ki pri Združenju bank Slovenije koordinira področje poslovanja s prebivalstvom. Izvedeli boste, kako poteka postopek zamenjave banke, katere pasti se pogosto pojavijo in kako izbrati banko, ki najbolj ustreza vašim potrebam.

Dopoldan in pol Janko Humar: "Pot Juliana ni tekma, je doživetje."

Nedavno je pri založbi Sidarta izšel knjižni vodnik po daljinski pohodniški poti Juliana. Avtor Janko Humar je v njem podrobno predstavil 270 kilometrov dolgo pot okoli Julijskih Alp, ki jo sestavlja 16 etap. V šestih letih, odkar so jo vzpostavili, je postala ena najbolj priljubljenih v Evropi. Zamisel za vodnik je v skupnosti Julijske Alpe zorela kar nekaj časa, na koncu pa se je izziva lotil eden od idejnih očetov Julijane – Janko Humar. Z nekdanjim dolgoletnim direktorjem zavoda za turizem Dolina Soče, alpinistom in ljubiteljem narave nasploh, ki je kot svetovalec v turizmu zelo dejaven tudi v pokoju, se je po predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici pogovarjala Mariša Bizjak.

Aktualno Radia Koper Dolga pot do pravic dolgotrajne oskrbe

Vstopne točke na centrih za socialno delo sprejemajo vloge za pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki se bo začela izvajati 1. decembra. Stanovalci domov za starejše bodo od decembra tako plačevali le še nastanitev in prehrano. Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji je še zadnja pravica po zakonu o dolgotrajni oskrbi, sprejetem leta 2023. Kot prva se je s 1. januarjem 2024 začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana. Po zakonu je 1. julija letos sledila pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, vendar je pri njenem izvajanju v praksi veliko težav. Tudi o tem v pogovoru z novinarko radia Slovenija Alenko Terlep, ki temi sledi.

Kotiček za jeziček Kdo je 'forešt'?

Kdo so 'forešti'? S tem narečnim izrazom se tokrat ukvarja rubrika Kotiček za jeziček, ki nas bo popeljela ne le po primorskem dialektu, kjer domuje 'forešt', temveč tudi po drugih slovenskih narečjih, ki namesto knjižne besede 'tujec' uporabljajo drugačne izraze.

Jutranjik V Komnu na javni dražbi prodali stavbna zemljišča v bodoči obrtni coni

Dražbe sta se udeležili dve podjetji, ki sta skupaj kupili šest od osmih parcel. Na komenski občini so uspeha veseli, nenazadnje so pridobili sredstva za proračun, predvsem pa naredili velik korak v smeri krepitve gospodarske dejavnosti in odpiranja novih delovnih mest. Poročamo še: - Vlada bo danes obravnavala zakon, s katerim želi dati policiji, tožilstvu in sodstvu nekatera dodatna pooblastila - Ministrstvo za infrastrukturo za dvig starostne meje za vožnjo mopedov - V Trstu so govorili o perspektivah mladih v zamejstvu - Janja Garnbret za Botrstvo v športu zbrala več kot 300 tisoč evrov.

Ari Zona Vonj pomladi

Nocoj AriZONA skorajda premierno postreže z novim albumom novogoriške skupine Damin gambit, »Vonj pomladi« ter z utrinki včerajšnje uradne predstavitve le tega v Ljubljanskem Music Box Clubu. Vabljeni k poslušanju ...

Odprto za srečanja Andrej Špendov

Andrej Špendov, ki že vse življenje živi v Zürichu, z veseljem in ljubeznijo ohranja stik s slovenskim jezikom in kulturo. Po petnajstih letih poučevanja je letos dobil čudovito priložnost: Mesec in pol časa za dejavnosti, ki niso povezane z delom v šoli. Ker je ta čas želel izkoristiti ustvarjalno in v stiku s kulturnim dogajanjem, se je obrnil na DPZN (Društvo prijateljev zmernega napredka), ki mi je blizu tako po vrednotah kot po spominu, s prošnjo, da bi lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in energijo prispeval k dejavnostim oziroma kjerkoli bi bila pomoč dobrodošla. V oddaji OZS ga je gostil Armando Šturman …

Aktualno Radia Koper Glive kot vir inovacij za prihodnost

V Centru odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, Innorenew, razvijajo inovativni premaz za zaščito gradbenega materiala na osnovi gliv oz. glivnih biofilmov. Projekt je v okviru kampanje Znanost za Evropo podprla Evropska komisija in ga širši javnosti nedavno predstavila kot nov pristop h gradbeništvu, ki odkriva povsem drugačno razsežnost trajnostne arhitekture. O navdihu za glivni premaz in njegovem razvoju smo se pogovarjali s podoktorsko raziskovalko na inštitutu Innorenew, Anjo Černoša. Projekt del kampanje Znanost za Evropo, s katero Evropska unija dokazuje, da stoji za znanostjo in inovacijami, ki spreminjajo naš vsakdan. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.

Opoldnevnik Se bo Laho izognil razrezu?

V slovenski Istri odmeva odločitev lastnika edine potniške ladje pri nas, da se po treh desetletjih od ladje poslovi. Viko Kveder nam je včeraj pojasnil, zakaj bo Laho- tako je ime ladje - končal v razrezu v puljski ladjedelnici, če ne bo našel druge rešitve. Danes je povedal, da se pogovarja z več možnimi interesenti za nakup. V oddaji tudi o tem: - Delodajalci prekinjajo sodelovanje s socialnima parterjema. - Na visoki šoli za oblikovanje materialov v Sežani so začeli prvo študijsko leto, vpisanih je pet študentov. - Košarkarje Portoroža bo vodil Jani Kovačevič.

Jutranjik Svet zavoda GO! 2025 predlaga revizijo medijsko izpostavljenih projektov

Slaba dva tedna po razkritju domnevno spornih pogodb javnega zavoda GO! 2025 v oddaji Tarča, se je sestal osemčlanski svet zavoda. Seje se je udeležila tudi direktorica Mija Lorbek, po kratki razpravi pa so člani med drugim soglasno sprejeli sklep, naj se do konca leta izvede revizija medijsko izpostavljenih projektov. V oddaji tudi o teh temah: - V sodstvu svarijo pred ustavno spornostjo nekaterih napovedanih ukrepov v Šutarjevi zakonodaji. - Vlada podpira plačilo turistične takse za potnike s potniških ladij. - Danes obeležujemo Evropski dan laboratorijske medicine.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt