Iskanje
V Kopru sta Direkcija za vode in izvajalec del dopoldne podpisala pogodbo za izvedbo gradbenih del v sklopu prve faze projekta izboljšanja poplavnih razmer na porečju Badaševice v Mestni občini Koper. Badaševica je v času spremenjenih podnebnih razmer že večkrat prestopila bregove in poplavila območje v Semedeli in Šalari. Po zaključku projekta bo struga reke urejena tako, da bo v prihodnje lahko obvladala večje pretoke vode in varovala občane pred poplavami. V oddaji tudi o tem: - V Sežani predstavljajo dosežke projekta Konstrukturizem in začenjajo Kosovelovo leto. - 60 let šempetrske porodnišnice in 58 tisoč novorojenčkov. - Odbojkarji ACH Volleya izgubili proti Trentinu.
Včeraj se je iztekel 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Večina občin na severnem Primorskem je bila pripravljena poiskati ustrezne rešitve za dostopnost invalidov, ugotavljajo v novogoriškem društvu slepih in slabovidnih, težave se pojavljajo pri državnih ustanovah. Kaže, da četrtina od teh ni prilagodila svojih objektov. Ostali poudarki oddaje: - S popoldansko prireditvijo v Sežani odpirajo vrata v Kosovelovo leto. - Oštro v Novi Gorici predstavil projekt Avtogrob. - Zelenski: Ukrajinci morajo o ozemeljskih vprašanjih iz mirovnega sporazuma odločati na referendumu. - Visok poraz celjskih nogometašev, košarkarji Ilirije dobili zvenečo okrepitev.
Iztekel se je 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Toda po nekaterih ugotovitvah so tri četrtine državnih ustanov prilagodile svoje objekte, četrtina pa ne. Zato vlada predlaga državnemu zboru spremembo in dopolnitev omenjenega zakona, vključno z rešitvijo, da se odločba o globah začne uporabljati dve leti po uveljavitvi zakonskega predloga. V invalidskih organizacijah temu niso naklonjeni, prav tako opozarjajo, da so rešitve ponekod skladne z zakonom, a ne funkcionalne oziroma uporabne za ljudi.
Včeraj pozno zvečer je zagorelo ostrešje telovadnice Osnovne šole Dušana Muniha Most na Soči. 80 gasilcev iz šestih prostovoljnih gasilskih društev je požar hitro zajezilo, a bo škoda ogromna. V oddaji tudi o tem: - V družbi Mahle so dopoldane stavkali- stavka prekinjena -Vlada na čelo generalštaba Slovenske vosjke imenovala Boštjana Močnika -V Pokrajinskem arhivu Koper razstava o prelomnem obdobju modernizacije Kopra med 50. in 70. leti prejšnjega stoletja
Porabniki petih občin, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz kraškega vodovoda, bodo po novem letu pili dražjo vodo. Svetniki občin Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen in Miren-Kostanjevica imajo na dnevnem redu zadnjih sej v letošnjem letu tudi točko o zvišanju cen vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Gre za šest odstotno zvišanje, ki je posledica različnih podražitev. Dozdaj so novi cenik potrdili svetniki v Sežani in včeraj v Divači. - V tednu boja proti korupciji so o integriteti razmišljali tudi študentje Univerze na Primorskem - Vučič je v Bruslju slišal: Srbija se mora dodatno uskladiti z zunanjo in varnostno politiko evropske unije - Občani petih kraško-brkinskih občin bodo po novem letu pili dražjo vodo - Poslovil se je Aleš Hadalin, Kraševec, ki je ljubil glasbe sveta
Na zaključni prireditvi izbora Eno morje idej so ti predstavili svoje izvirne inovacije, med katerimi so izstopale rešitve za zdravje, digitalno povezovanje in dobro počutje starejših. "Najina ideja je v bistvu ovitek proti elektromagnetnem sevanju, natančneje ovitek za telefon. Imava že prototip in sva že v fazi, da odpreva podjetje." V oddaji tudi o tem: - Slovenska diplomacija siprizadeva izboljšati razmere na svetovnih vojnih žariščih. - Pod Krasjim vrhom v sklopu projekta Varna paša postavili pastirski stan. - Gimnazija Koper obeležila 80-letnico ustanovitve. - Kanalski odbojkarji gostujejo v Osijeku.
Decembrska akcija »Ne vidiš vsega. Vseeno lahko pomagaš« Zveze Anita Ogulin ni le akcija zbiranja materialne pomoči, pač pa tudi opozarjanja na številne skrite stiske, ki na življenja otrok in odraslih močno vplivajo. Odrinjenost, izključenost ali zgolj občutki nepripadanja zaradi pomanjkanja, izgube doma, neželene selitve, izgube staršev, dohodkov ali šolskega neuspeha so v teh adventnih tednih še posebej težki. Te morda doživlja nekdo ob vas, v vašem bloku, vaši ulici, doživljajo jih otroci, ki sploh več ne morejo domov in na katere so se prav tako spomnili v tej akciji. In za marsikoga je prav zaradi skorajda zapovedane praznične radosti december najtežji mesec v letu. S številnimi zgodbami mladostnikov, staršev in družin se srečujejo sodelavke pri Zvezi Anita Ogulin.
Društvo športnih novinarjev Slovenije je v Cankarjevem domu v Ljubljani na tradicionalni prireditvi Športnik leta podelilo priznanja najboljšim v letu 2025. Športna plezalka Janja Garnbret in kolesar Tadej Pogačar sta tretje leto zapovrstjo pobrala prestižni priznanji. V oddaji tudi o tem: - Ob svetovnem dnevu človekovih pravic pa se vrstijo opozorila, da so te vse bolj resno in sistematično kršene. - Na centrih za socialno delo se je nakopičilo že več kot 10 tisoč vlog. - V občini Ilirska Bistrica začenjajo javne predstavitve pobude za ustanovitev Regijskega parka Snežnik. - Turistična uspešnica Vipavske doline - razprodan Vinski vlak, ki povezuje turizem, vinogradniško tradicijo in kulinariko.
V družbi HIT potekata preoblikovanje organizacije in optimizacija delovnih procesov. Cilj je, pravijo v tej igralniški družbi, bolj prilagodljiva in stroškovno vzdržna organizacija. Iz poslovnih razlogov je v zadnjem letu delovno razmerje prenehalo dvajsetim. zaposlenim. V oddaji tudi o teh temah: - Vlada potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. - Občutno pomanjkanje kadra tudi v patronažni dejavnosti. - Primorska sodišča iščejo sodnike porotnike.
V začetku tega meseca se je iz tekel dvomesečni rok za izpraznitev območja nekdanje ladjedelnice v Izoli, vendar pa postopek zaradi pritožbe stoji. Lastnik tega območja je država, upravljavec Ministrstvo za obrambo, brez pravne podlage pa ga zaseda več družb, ki sicer plačujejo neko vrsto najemnine oz. uporabnine, a ne lastniku ali upravljavcu, temveč Ladjedelnici Izola d.o.o., ki z državo ali ministrstvom nima sklenjenega nobenega pravnega razmerja. V tej družbi pravijo, da so nosilci vodnega dovoljenja in da so z opravljanjem ladjedelniške dejavnosti povezani določeni stroški, ki jih je pač treba plačati. V oddaji tudi o tem: - Odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov je znova podprl evropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav v Uniji. - Iz Ajdovščine v Novo Gorico ponovno vzpostavljen potniški promet z vlakom. - Začenjajo se javne predstavitve pobude za ustanovitev Regijskega parka Snežnik.
Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!
Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije
