Iskanje
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
Danes živimo v svetu, kjer veliko komunikacije poteka brez tona, brez mimike in brez takojšnjega pojasnila. Sporočila, e-maili, komentarji. Vse to pušča prostor za interpretacijo. In kadar je prostor za interpretacijo, je prostor tudi za napačno razumevanje. Petkova anketa odpira vprašanje, ki se zdi preprosto, a v resnici razkriva precej zapleteno sliko današnje družbe. Se danes res hitreje užalimo kot nekoč ali pa smo le bolj pripravljeni pokazati, kaj čutimo? Na prvi pogled se zdi, da je odgovor jasen. Dovolj je en napačen komentar, neprimerna šala ali napačno razumljen zapis na družbenih omrežjih in hitro pride do užaljenosti. Reakcije so hitre, pogosto tudi zelo ostre. Včasih se zdi, da živimo v svetu, kjer je vsak stavek lahko povod za konflikt. Vendar pa je pomembno vprašanje, ali smo se res spremenili ljudje ali pa se je spremenilo okolje, v katerem komuniciramo. Danes smo izpostavljeni neprimerljivo večjemu številu mnenj kot nekoč. V enem dnevu preberemo več komentarjev, kot so jih ljudje nekoč slišali v celem mesecu. Več komunikacije pomeni tudi več možnosti za nesporazume. Včasih se res zdi, da reagiramo prehitro. Da si ne vzamemo časa za razmislek. Da prehitro pripišemo slab namen. Primer so družbena omrežja, kjer lahko en sam stavek sproži val odzivov, še preden kdo sploh preveri, kaj je avtor v resnici želel povedati
4 min • 10. 04. 2026
Vprašanje, ali bi morali mladoletnim prepovedati nakup energijskih pijač, deli javnost, starše, trgovce – in verjetno tudi kakšnega najstnika, ki prisega, da brez “kril” pač ne more preživeti ponedeljka ob sedmih zjutraj. Vprašanje omejevanja energijskih pijač za mladoletne postaja vse bolj aktualno tako v Sloveniji kot širše po Evropi. Gre za temo, ki odpira razpravo o zdravju mladih, odgovornosti države in vplivu industrije. V ospredju razprave so predvsem zdravstveni razlogi. Energijske pijače vsebujejo visoke količine kofeina, pogosto tudi več kot dve skodelici kave, kar lahko pri mladih povzroča težave s spanjem, glavobole, pospešen srčni utrip in v skrajnih primerih celo resnejše zaplete . Strokovnjaki opozarjajo, da so mladi na učinke kofeina še posebej občutljivi, saj se njihov organizem še razvija. Poleg tega so energijske pijače pogosto kombinirane z alkoholom, kar dodatno povečuje tveganje za zdravje. Raziskave po Evropi namreč kažejo, da energijske pijače redno uživa velik delež mladih, pogosto že v osnovnošolskem obdobju. Argument je preprost: če statistika kaže, da velik delež mladih redno posega po teh pijačah in da to lahko vpliva na njihovo zdravje, potem je vprašanje, ali je popolna dostopnost res smiselna.
3 min • 03. 04. 2026
Vzgoja otrok je ena tistih tem, pri kateri ima vsak svoje mnenje – in običajno tudi občutek, da je bilo “včasih” vse nekako bolj enostavno. Pa je res? Ali pa nas le daje nostalgija po časih, ko starši niso imeli WhatsApp skupin, aplikacij za spremljanje spanja dojenčkov in neskončnega toka nasvetov z vseh koncev spleta? Če poslušamo starejše generacije, je odgovor jasen: danes je vzgoja težja. Otroci naj bi bili bolj zahtevni, manj poslušni, starši pa preveč popustljivi. Če je babica rekla: “Pusti ga jokati, pa bo zaspal,” danes obstaja vsaj deset različnih teorij o spanju – in vsaka ima svoje zagovornike. Vzgoja danes ni nujno težja ali lažja – je pa drugačna. V nekaterih pogledih imamo več pomoči, več znanja in več možnosti. V drugih pa več pritiska, več dvomov in več odgovornosti.
4 min • 27. 03. 2026
So naši politični voditelji še dovolj vitalni, da sprejemajo pomembne odločitve, ali je čas za generacijsko osvežitev? Bi morali za najvišje funkcije določiti maksimalno starost ali pa so izkušnje starejših neprecenljive? So politični voditelji dovolj blizu realnosti vsakdanjega življenja ali jih od nje oddaljujejo leta in izkušnje? In bi morali politiki, tako kot mnogi drugi delavci, opraviti obvezen zdravstveni pregled pred nastopom funkcije?
3 min • 20. 03. 2026
So zmenki danes lažji ali težji kot nekoč? Bi raje spoznali partnerja v živo ali prek aplikacije? Smo postali preveč "izbirčni"?
3 min • 13. 03. 2026
Vsakdan se pogosto začne precej preprosto: jutranja kava, hiter zajtrk, morda časopis ali telefon v roki – in že nastane prvi odpadek dneva. Prazen lonček od jogurta, vrečka od kruha, papirnata brisača. Do večera se jim pridružijo še plastenka, pločevinka, kakšna embalaža od kosila ali večerje. Če bi vse to zložili na kup, bi hitro videli, koliko sledi za seboj pušča povsem običajen dan. Ločevanje odpadkov je danes ena najbolj razširjenih okoljskih navad. Pred večino blokov in hiš stojijo zabojniki za papir, embalažo, steklo, biološke in mešane odpadke, večina ljudi pa vsaj približno ve, kam sodijo posamezni materiali. Sistem ločevanja odpadkov je v Sloveniji razmeroma dobro razvit, vprašanje pa ostaja, kako dosledni smo pri tem v resnici. Ali doma res pazite, da vsak odpadek konča v pravem zabojniku, ali pa se vam kdaj zgodi, da kakšna plastenka, papir ali bioodpadek konča kar med mešanimi odpadki? In še: menite, da v Sloveniji ločujemo dovolj dobro ali bi lahko bili pri tem še precej bolj dosledni?
4 min • 06. 03. 2026
Kdor ni bil v vojski, ni pravi moški. Vsak pravi moški mora odslužiti svojo vojaško dolžnost. V vojski si se naučil discipline. To so pretežno spomini starejše generacije, ki smo jih pogosto slišali v povezavi z vojsko. Vprašanje, ali bi morali v Sloveniji ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka, se v zadnjih letih znova pojavlja v javnih razpravah, predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in vse pogostejših razprav o obrambni sposobnosti posameznih držav. V Sloveniji je bil obvezni vojaški rok ukinjen leta 2003, od takrat pa obrambni sistem temelji na profesionalni vojski. Zagovorniki ponovne uvedbe obveznega služenja menijo, da bi osnovno vojaško usposabljanje okrepilo obrambno pripravljenost države in mladim zagotovilo znanja, ki so koristna tudi v civilnem življenju, kot so disciplina, timsko delo in ravnanje v kriznih razmerah. Nasprotniki pa opozarjajo, da sodobne varnostne razmere zahtevajo dobro usposobljeno in motivirano profesionalno vojsko, ne pa množičnega naborništva. Mnenja o tem je v tokratni anketi posnela Larisa Dugar.
4 min • 27. 02. 2026
V zadnjih letih je spletno komentiranje postalo ena od ključnih oblik javne komunikacije na digitalnih platformah. Komentarji pod novičarskimi članki, objavami na družbenih omrežjih ali forumi omogočajo uporabnikom, da izrazijo svoje mnenje, delijo izkušnje ali pa se povežejo s sočlani skupnosti. Kljub temu pa je spletno komentiranje tudi pogosto priča nečimrnosti, sovražnemu govoru in polarizaciji, kar lahko vpliva tako na posameznike kot na širšo javno razpravo. Kako pogosto berete komentarje pod spletnimi članki ali objavami na družbenih omrežjih? Ali sami pišete komentarje na spletu? Kako bi ocenili kakovost komentarjev, ki jih običajno preberete in kako pogosto opazite nespoštljive ali sovražne komentarje?
2 min • 13. 02. 2026
V zadnjih sezonah se ljubitelji zimskih športov ne sprašujejo le, ali bo snega dovolj, ampak ali si smučanje sploh še lahko privoščimo. In čeprav so v času zimskih počitnic smučišča bolj obiskana, pa je dejstvo, da so zlati časi smučarije za nami. Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. Zakaj, se sprašujemo v tokratni petkovi anketi.
2 min • 06. 02. 2026
Dogajanje v Združenih državah Amerike spremljamo skoraj tako redno kot vremensko napoved. Samo da je pri vremenu vsaj jasno: po dežju pride sonce. Pri Ameriki pa nikoli ne veš. Zdi se, kot da ZDA niso več samo država, ampak globalni oder. Predstava, ki jo svet spremlja hkrati z zanimanjem, zaskrbljenostjo in utrujenostjo. Kar se zgodi tam, se prej ali slej znajde v naših medijih, naših pogovorih in pogosto tudi v našem vsakdanjem življenju. ZDA so še vedno velesila, ki oblikuje svetovno politiko, gospodarstvo in kulturo. A hkrati se zdi, da je vse bolj razklana sama v sebi. In ta dvojnost Amerike je danes morda najbolj zanimiva: po eni strani država inovacij in velikih priložnosti, po drugi pa prostor politične polarizacije, kulturnih vojn in občutka, da se družba vse težje pogovarja sama s sabo. V takšnem kontekstu se postavlja vprašanje, kako običajni ljudje danes doživljajo Ameriko. Je ta svetovna velesila še vedno destinacija sanj – ali prostor, kjer se politične odločitve zelo hitro prelijejo v vsakdanjo negotovost?
4 min • 30. 01. 2026
Ob mednarodnem dnevu izobraževanja vas sprašujemo, kako danes razumete znanje in učenje. Je formalna izobrazba še vedno ključ do uspeha ali štejejo predvsem izkušnje? Se človek največ nauči v šoli ali zunaj nje, skozi življenje? Kakšno vlogo imajo knjige v času umetne inteligence – in koliko znanja pridobimo povsem neformalno, iz prakse, interneta in hobijev?
5 min • 23. 01. 2026
Razprodaje so znova tu. V Italiji so se zimski popusti že začeli, pri nas pa se zdi, da so ugodne cene stalnica skozi vse leto. Izložbe vabijo, spletne trgovine ponujajo “zadnje kose”, omare pa se vztrajno polnijo. In kljub temu imamo pogosto občutek, da nimamo kaj obleči. Sodobna moda nas spodbuja k hitrim in impulzivnim nakupom. Oblačila so cenovno dostopna, trendi se menjajo iz sezone v sezono, kakovost pa pogosto ni več tista, ki bi omogočala dolgotrajno uporabo. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali danes kupujemo več oblačil, kot jih v resnici potrebujemo? Zanima nas, kakšne so vaše navade. Ali vas razprodaje hitro premamijo ali kupujete le takrat, ko nekaj res potrebujete? Kaj naredite z oblačili, ki jih ne nosite več — jih podarite, odnesete v zabojnike za rabljena oblačila, prodate ali končajo med odpadki? In ali bi oblekli nekaj, kar je že imel nekdo drug? Na koncu pa se vse začne pri tem, ko stojimo pred polno omaro in rečemo: "Res potrebujem še en pulover?”
2 min • 16. 01. 2026
Ste kdaj pomislili, kako bi se spremenilo vaše življenje, če bi vam nekega povsem običajnega dne uspelo nekaj povsem neobičajnega – zadeti na lotu? Ne govorimo o manjšem dobitku, ki omogoči vikend oddih ali novo belo tehniko, ampak o vsoti, ki življenje postavi na glavo. Prav tisti zadetek, ob katerem se ne vprašamo »Ali si to lahko privoščim?«, ampak »Kaj naj sploh naredim s tem denarjem?« Novoletni loto je tudi letos sprožil pravo loterijsko mrzlico. Prodaja srečk je bila v prazničnem času opazno višja, saj ljudje ob prehodu v novo leto radi dodamo še kanček upanja – za srečo, za spremembo, za nov začetek. Podobno velja tudi drugod po svetu. V Združenih državah Amerike so lani zabeležili enega največjih dobitkov v zgodovini loterij, vreden je skoraj dve milijardi dolarjev. Zanimivo, da statistike kažejo precej drugačno sliko, kot si jo pogosto predstavljamo. Dobitniki lota večinoma službe ne zapustijo takoj, ampak počakajo – včasih mesece, celo leta. Prva skrb so dolgovi: hipoteke, krediti, lizingi. Šele nato pridejo na vrsto večji načrti. Raziskave kažejo, da večina dobitnikov denar porabi za nepremičnine, prenovo doma ali varno naložbo, precej manj pa za razkošje, ki ga vidimo v filmih – jahte, športne avtomobile in zasebne otoke. Če bi danes ali jutri zadeli na lotu – kaj bi naredili vi? Bi to komu povedali ali bi skrivnost zadržali zase? Bi še vedno vstajali ob isti uri in hodili v isto službo? Bi denar porabili hitro ali bi si vzeli čas in premišljeno načrtovali prihodnost? In nenazadnje, ali mislite, da denar res spremeni človeka ali pa samo pokaže, kakšen je v resnici?
2 min • 09. 01. 2026
Kakšne so vaše želje za leto 2026 in katere so vaše osebne zaobljube?
2 min • 02. 01. 2026
V zadnjih letih se v Sloveniji vedno bolj pogosto pojavlja vprašanje, koliko ljudje resnično zaupamo umetni inteligenci in kako gledamo nanjo kot na del naše vsakdanjosti. Rezultati najnovejše globalne raziskave o zaupanju v umetno inteligenco kažejo, da smo pri nas precej previdni glde uporabe orodij umetne inteligence. Slovenski del raziskave, ki jo je v okviru mednarodnega projekta izvedla mednarodna skupina raziskovalcev in svetovalcev, razkriva, da je le približno 40 odstotkov Slovencev pripravljeno zaupati umetni inteligenci. Vprašanje zaupanja pa ni samo stvar tehnoloških ali filozofskih razprav – ankete med Slovenci kažejo tudi, da ljudje različno uporabljajo AI v vsakdanjem življenju. Po podatkih domače raziskave skoraj 70 odstotkov Slovencev poroča, da so osebno vsaj včasih izkusili prednosti uporabe umetne inteligence. A ravno toliko jih opozarja na negativne izkušnje in potencialne škodljive učinke, kot so napačne informacije, zavajanje ali strah pred manipulacijo z vsebinami na spletu. Koliko torej zaupamo umetni inteligenci? Odgovor v Sloveniji ni enoznačen. Čeprav velik del prebivalstva vidi njene koristi, je zaupanje še vedno omejeno – ljudi skrbi predvsem, kako bo AI vplivala na informacije, delovna mesta in družbo kot celoto. Na koncu ostaja jasno, da bo pot naprej zahtevala več dialoga, več izobraževanja in predvsem več transparentnosti – tako s strani razvijalcev tehnologije kot tudi družbenih institucij, ki naj bi zagotovile, da umetna inteligenca deluje v korist ljudi.
1 min • 12. 12. 2025
Nova Gorica in Gorica se torej poslavljata od naziva Evropska prestolnica kulture. EPK je bila prelomnica v zgodovini obeh Goric. Ta projekt je spremenil način, kako gledamo nase in na mesti in vse to bo ustvarjalo razvojne priložnosti še naprej. Letošnje EPK-leto je prineslo številne zgodbe, festivale, razprave, razstave in presenetljiva čezmejna sodelovanja. EPIC distrikt, nov prostor med mestoma, je postal laboratorij in dnevna soba, kjer so se družili prebivalci, ustvarjalci in obiskovalci iz cele Evrope. Prav zato je zaključek svojevrsten epilog leta, ki je poskušalo pokazati, da je prihodnost Evrope mogoče graditi skozi kulturo, odprtost in skupne izkušnje. Zato smo vas v anketi spraševali, kako ste vi spremljali EPK GO! 2025, ste obiskovali dogodke in kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz letošnjega EPK-leta?
2 min • 05. 12. 2025
Dolgotrajna oskrba pri nas postaja ena ključnih tem, ki zadeva vse – tako tiste, ki so že v tretjem življenjskem obdobju, kot tudi tiste, ki bodo nekoč skrbeli za svoje najbližje. S 1. decembrom se v Sloveniji začne izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Gre za velik korak naprej, ki bo prinesel spremembe za več kot dvajset tisoč uporabnikov domov za starejše, pa tudi za skoraj štirideset tisoč ljudi, ki že dolgo čakajo na sprejem. V našem programu o tem veliko poročamo, saj so pričakovanja velika, izzivi pa prav tako. Naša novinarka Vita Zadnik je o tem spraševala mimoidoče na koprskih ulicah, odzivi pa kažejo, da si ljudje želijo predvsem dostojanstva, varnosti in občutka bližine – ne glede na to, ali se odločijo za domačo ali institucionalno oskrbo. Skupni imenovalec vseh odgovorov pa je bil ta: starost ni nekaj, kar bi se nas smelo dotakniti šele takrat, ko nas dohiti. O njej je treba razmišljati pravočasno, s trezno glavo in z jasno predstavo, kaj si želimo – zase in za svoje. Vse to nas pripelje do vprašanja, ki smo ga naslovili v današnji anketi. O starosti vsi veliko slišimo, redkeje pa o njej zares razmišljamo. Vas skrbi, kako boste živeli v poznejših letih? Se vam zdi pomembno, da o tem razmišljamo že danes? In še eno, morda najbolj osebno vprašanje: če bi se znašli v situaciji, ko bi morali skrbeti za svojega starša, partnerja ali drugega bližnjega – bi to raje počeli sami, kolikor bi vam dopuščal čas in energija, ali bi mu brez slabe vesti zaupali profesionalno oskrbo v instituciji?
4 min • 28. 11. 2025
Ko se začne november, se pojavijo na moških obrazih brki različnih oblik: tanki, košati, narisani, humorni, ponosni. Toda pod vsemi temi brki se skriva resna zgodba – zgodba gibanja Movember, ki že več kot dve desetletji opozarja na zdravje moških. Od rednih pregledov prostate in samopregledovanja do skrbi za duševno počutje. Moški pri nas obisk zdravnika pogosto odlašajo. Razlogi so različni: pomanjkanje časa, strah pred diagnozo, občutek, da »ni tako hudo«, ali pa preprosta navada, da se težave rešujejo šele, ko postanejo nujne. Zdravniki na primarni ravni to potrjujejo: ženske se na preventivne preglede prijavljajo bistveno pogosteje, medtem ko moški, tudi v povprečju zdravi, prihajajo takrat, ko simptomi že trajajo dlje časa. November je zato predvsem poziv: poskrbite zase, pravočasno, pogumno in odkrito. Zdravje ni samoumevno, preventiva ni odveč, pogovor pa ni znak šibkosti. Kako moški skrbijo za svoje zdravje, slišite v tokratni anketi.
3 min • 21. 11. 2025
Pametni telefoni, računalniki, tablice, pametne ure, celo pametni hladilniki ... včasih se zdi, da so pametne že naprave, mi pa vse manj. Digitalizacija je tu – in z njo cela kopica novosti, ki naj bi nam življenje olajšale. Ampak ali ga res? Če verjamemo oglasom, potem danes skoraj ničesar ne znamo več brez tehnologije. Kuhamo po receptih iz spleta, vadimo z aplikacijami, spimo ob zvoku digitalnega morja in se celo zaljubljamo s pomočjo algoritmov. Ko se pa znajdemo brez signala, je panika hujša kot v času, ko je zmanjkalo kave. Digitalizacija nam res lahko prihrani čas – na primer, ko oddamo davčno napoved z dvema klikoma ali ko v spletni banki plačamo položnice v pižami. Po drugi strani pa nas tudi ujame v svoj svet: v službi gledamo v računalnik, doma v telefon, v prostem času pa – no, preverjamo, koliko korakov smo naredili, na uri, ki nas prijazno opominja, da že pet minut sedimo. Če ste med tistimi, ki imajo aplikacijo za vse – od spanja do zalivanja rož – potem ste gotovo “digitalni prvak”. Če pa vam že misel na posodobitev telefona povzroča nervozo, niste sami. V naši tokratni anketi smo vas zato vprašali: Ste na TI s pametnimi napravami ali bi raje živeli malo bolj analogno – z manj zaslonov, a več resničnosti?
3 min • 14. 11. 2025
Ste kdaj razmišljali, da bi zamenjali banko? Morda zato, ker vas jezijo provizije, ker bi radi boljšo izkušnjo, ali pa samo zato, ker vam obstoječa banka preprosto ne “sede” več? No, menjava banke je danes precej lažja, kot si večina misli. Še pred nekaj leti je menjava banke veljala za skoraj misijo nemogoče. Vsi smo si predstavljali vrsto papirjev, pogovore z dvema bankama, prenose trajnikov in obvestila delodajalcu. Danes pa banke tekmujejo v tem, katera bo menjavo uredila hitreje, lažje in z nasmehom. Razlogov za menjavo je lahko veliko. Marsikdo se odloči, ker mu gredo na živce visoki stroški vodenja računa ali ker bi rad sodobnejšo mobilno aplikacijo. Drugi preprosto ugotovijo, da bi pri drugi banki dobili več za manj denarja. Tretji pa si želijo boljšega odnosa s svetovalcem ali pa zgolj občutka, da so pri bolj “živi” banki, ki jim je mar za stranko. Raziskave, ki so jih v preteklosti objavili slovenski mediji so pokazale, da Slovenci banko menjamo izjemno redko – v povprečju le enkrat ali dvakrat v življenju. Po drugi strani pa statistike o razvezah kažejo, da zakonce pogosteje “zamenjamo” kot banko. To seveda ni zato, ker bi bili do svojih bank posebej zvesti iz ljubezni, ampak ker se nam menjava pogosto zdi preveč zapletena, tvegana ali nepotrebna. Radi imamo občutek varnosti in stabilnosti. Če bi torej merili zvestobo v “bančnih letih”, bi Slovenci verjetno zasedli sam vrh evropske lestvice. Morda je čas, da premislimo: Kaj o zamenjavi banke menijo nekateri Novogoričani, boste lahko slišali v tokratni anketi.
3 min • 07. 11. 2025
