Iskanje
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
Razprodaje so znova tu. V Italiji so se zimski popusti že začeli, pri nas pa se zdi, da so ugodne cene stalnica skozi vse leto. Izložbe vabijo, spletne trgovine ponujajo “zadnje kose”, omare pa se vztrajno polnijo. In kljub temu imamo pogosto občutek, da nimamo kaj obleči. Sodobna moda nas spodbuja k hitrim in impulzivnim nakupom. Oblačila so cenovno dostopna, trendi se menjajo iz sezone v sezono, kakovost pa pogosto ni več tista, ki bi omogočala dolgotrajno uporabo. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali danes kupujemo več oblačil, kot jih v resnici potrebujemo? Zanima nas, kakšne so vaše navade. Ali vas razprodaje hitro premamijo ali kupujete le takrat, ko nekaj res potrebujete? Kaj naredite z oblačili, ki jih ne nosite več — jih podarite, odnesete v zabojnike za rabljena oblačila, prodate ali končajo med odpadki? In ali bi oblekli nekaj, kar je že imel nekdo drug? Na koncu pa se vse začne pri tem, ko stojimo pred polno omaro in rečemo: "Res potrebujem še en pulover?”
2 min • 16. 01. 2026
Ste kdaj pomislili, kako bi se spremenilo vaše življenje, če bi vam nekega povsem običajnega dne uspelo nekaj povsem neobičajnega – zadeti na lotu? Ne govorimo o manjšem dobitku, ki omogoči vikend oddih ali novo belo tehniko, ampak o vsoti, ki življenje postavi na glavo. Prav tisti zadetek, ob katerem se ne vprašamo »Ali si to lahko privoščim?«, ampak »Kaj naj sploh naredim s tem denarjem?« Novoletni loto je tudi letos sprožil pravo loterijsko mrzlico. Prodaja srečk je bila v prazničnem času opazno višja, saj ljudje ob prehodu v novo leto radi dodamo še kanček upanja – za srečo, za spremembo, za nov začetek. Podobno velja tudi drugod po svetu. V Združenih državah Amerike so lani zabeležili enega največjih dobitkov v zgodovini loterij, vreden je skoraj dve milijardi dolarjev. Zanimivo, da statistike kažejo precej drugačno sliko, kot si jo pogosto predstavljamo. Dobitniki lota večinoma službe ne zapustijo takoj, ampak počakajo – včasih mesece, celo leta. Prva skrb so dolgovi: hipoteke, krediti, lizingi. Šele nato pridejo na vrsto večji načrti. Raziskave kažejo, da večina dobitnikov denar porabi za nepremičnine, prenovo doma ali varno naložbo, precej manj pa za razkošje, ki ga vidimo v filmih – jahte, športne avtomobile in zasebne otoke. Če bi danes ali jutri zadeli na lotu – kaj bi naredili vi? Bi to komu povedali ali bi skrivnost zadržali zase? Bi še vedno vstajali ob isti uri in hodili v isto službo? Bi denar porabili hitro ali bi si vzeli čas in premišljeno načrtovali prihodnost? In nenazadnje, ali mislite, da denar res spremeni človeka ali pa samo pokaže, kakšen je v resnici?
2 min • 09. 01. 2026
Kakšne so vaše želje za leto 2026 in katere so vaše osebne zaobljube?
2 min • 02. 01. 2026
V zadnjih letih se v Sloveniji vedno bolj pogosto pojavlja vprašanje, koliko ljudje resnično zaupamo umetni inteligenci in kako gledamo nanjo kot na del naše vsakdanjosti. Rezultati najnovejše globalne raziskave o zaupanju v umetno inteligenco kažejo, da smo pri nas precej previdni glde uporabe orodij umetne inteligence. Slovenski del raziskave, ki jo je v okviru mednarodnega projekta izvedla mednarodna skupina raziskovalcev in svetovalcev, razkriva, da je le približno 40 odstotkov Slovencev pripravljeno zaupati umetni inteligenci. Vprašanje zaupanja pa ni samo stvar tehnoloških ali filozofskih razprav – ankete med Slovenci kažejo tudi, da ljudje različno uporabljajo AI v vsakdanjem življenju. Po podatkih domače raziskave skoraj 70 odstotkov Slovencev poroča, da so osebno vsaj včasih izkusili prednosti uporabe umetne inteligence. A ravno toliko jih opozarja na negativne izkušnje in potencialne škodljive učinke, kot so napačne informacije, zavajanje ali strah pred manipulacijo z vsebinami na spletu. Koliko torej zaupamo umetni inteligenci? Odgovor v Sloveniji ni enoznačen. Čeprav velik del prebivalstva vidi njene koristi, je zaupanje še vedno omejeno – ljudi skrbi predvsem, kako bo AI vplivala na informacije, delovna mesta in družbo kot celoto. Na koncu ostaja jasno, da bo pot naprej zahtevala več dialoga, več izobraževanja in predvsem več transparentnosti – tako s strani razvijalcev tehnologije kot tudi družbenih institucij, ki naj bi zagotovile, da umetna inteligenca deluje v korist ljudi.
1 min • 12. 12. 2025
Nova Gorica in Gorica se torej poslavljata od naziva Evropska prestolnica kulture. EPK je bila prelomnica v zgodovini obeh Goric. Ta projekt je spremenil način, kako gledamo nase in na mesti in vse to bo ustvarjalo razvojne priložnosti še naprej. Letošnje EPK-leto je prineslo številne zgodbe, festivale, razprave, razstave in presenetljiva čezmejna sodelovanja. EPIC distrikt, nov prostor med mestoma, je postal laboratorij in dnevna soba, kjer so se družili prebivalci, ustvarjalci in obiskovalci iz cele Evrope. Prav zato je zaključek svojevrsten epilog leta, ki je poskušalo pokazati, da je prihodnost Evrope mogoče graditi skozi kulturo, odprtost in skupne izkušnje. Zato smo vas v anketi spraševali, kako ste vi spremljali EPK GO! 2025, ste obiskovali dogodke in kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz letošnjega EPK-leta?
2 min • 05. 12. 2025
Dolgotrajna oskrba pri nas postaja ena ključnih tem, ki zadeva vse – tako tiste, ki so že v tretjem življenjskem obdobju, kot tudi tiste, ki bodo nekoč skrbeli za svoje najbližje. S 1. decembrom se v Sloveniji začne izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Gre za velik korak naprej, ki bo prinesel spremembe za več kot dvajset tisoč uporabnikov domov za starejše, pa tudi za skoraj štirideset tisoč ljudi, ki že dolgo čakajo na sprejem. V našem programu o tem veliko poročamo, saj so pričakovanja velika, izzivi pa prav tako. Naša novinarka Vita Zadnik je o tem spraševala mimoidoče na koprskih ulicah, odzivi pa kažejo, da si ljudje želijo predvsem dostojanstva, varnosti in občutka bližine – ne glede na to, ali se odločijo za domačo ali institucionalno oskrbo. Skupni imenovalec vseh odgovorov pa je bil ta: starost ni nekaj, kar bi se nas smelo dotakniti šele takrat, ko nas dohiti. O njej je treba razmišljati pravočasno, s trezno glavo in z jasno predstavo, kaj si želimo – zase in za svoje. Vse to nas pripelje do vprašanja, ki smo ga naslovili v današnji anketi. O starosti vsi veliko slišimo, redkeje pa o njej zares razmišljamo. Vas skrbi, kako boste živeli v poznejših letih? Se vam zdi pomembno, da o tem razmišljamo že danes? In še eno, morda najbolj osebno vprašanje: če bi se znašli v situaciji, ko bi morali skrbeti za svojega starša, partnerja ali drugega bližnjega – bi to raje počeli sami, kolikor bi vam dopuščal čas in energija, ali bi mu brez slabe vesti zaupali profesionalno oskrbo v instituciji?
4 min • 28. 11. 2025
Ko se začne november, se pojavijo na moških obrazih brki različnih oblik: tanki, košati, narisani, humorni, ponosni. Toda pod vsemi temi brki se skriva resna zgodba – zgodba gibanja Movember, ki že več kot dve desetletji opozarja na zdravje moških. Od rednih pregledov prostate in samopregledovanja do skrbi za duševno počutje. Moški pri nas obisk zdravnika pogosto odlašajo. Razlogi so različni: pomanjkanje časa, strah pred diagnozo, občutek, da »ni tako hudo«, ali pa preprosta navada, da se težave rešujejo šele, ko postanejo nujne. Zdravniki na primarni ravni to potrjujejo: ženske se na preventivne preglede prijavljajo bistveno pogosteje, medtem ko moški, tudi v povprečju zdravi, prihajajo takrat, ko simptomi že trajajo dlje časa. November je zato predvsem poziv: poskrbite zase, pravočasno, pogumno in odkrito. Zdravje ni samoumevno, preventiva ni odveč, pogovor pa ni znak šibkosti. Kako moški skrbijo za svoje zdravje, slišite v tokratni anketi.
3 min • 21. 11. 2025
Pametni telefoni, računalniki, tablice, pametne ure, celo pametni hladilniki ... včasih se zdi, da so pametne že naprave, mi pa vse manj. Digitalizacija je tu – in z njo cela kopica novosti, ki naj bi nam življenje olajšale. Ampak ali ga res? Če verjamemo oglasom, potem danes skoraj ničesar ne znamo več brez tehnologije. Kuhamo po receptih iz spleta, vadimo z aplikacijami, spimo ob zvoku digitalnega morja in se celo zaljubljamo s pomočjo algoritmov. Ko se pa znajdemo brez signala, je panika hujša kot v času, ko je zmanjkalo kave. Digitalizacija nam res lahko prihrani čas – na primer, ko oddamo davčno napoved z dvema klikoma ali ko v spletni banki plačamo položnice v pižami. Po drugi strani pa nas tudi ujame v svoj svet: v službi gledamo v računalnik, doma v telefon, v prostem času pa – no, preverjamo, koliko korakov smo naredili, na uri, ki nas prijazno opominja, da že pet minut sedimo. Če ste med tistimi, ki imajo aplikacijo za vse – od spanja do zalivanja rož – potem ste gotovo “digitalni prvak”. Če pa vam že misel na posodobitev telefona povzroča nervozo, niste sami. V naši tokratni anketi smo vas zato vprašali: Ste na TI s pametnimi napravami ali bi raje živeli malo bolj analogno – z manj zaslonov, a več resničnosti?
3 min • 14. 11. 2025
Ste kdaj razmišljali, da bi zamenjali banko? Morda zato, ker vas jezijo provizije, ker bi radi boljšo izkušnjo, ali pa samo zato, ker vam obstoječa banka preprosto ne “sede” več? No, menjava banke je danes precej lažja, kot si večina misli. Še pred nekaj leti je menjava banke veljala za skoraj misijo nemogoče. Vsi smo si predstavljali vrsto papirjev, pogovore z dvema bankama, prenose trajnikov in obvestila delodajalcu. Danes pa banke tekmujejo v tem, katera bo menjavo uredila hitreje, lažje in z nasmehom. Razlogov za menjavo je lahko veliko. Marsikdo se odloči, ker mu gredo na živce visoki stroški vodenja računa ali ker bi rad sodobnejšo mobilno aplikacijo. Drugi preprosto ugotovijo, da bi pri drugi banki dobili več za manj denarja. Tretji pa si želijo boljšega odnosa s svetovalcem ali pa zgolj občutka, da so pri bolj “živi” banki, ki jim je mar za stranko. Raziskave, ki so jih v preteklosti objavili slovenski mediji so pokazale, da Slovenci banko menjamo izjemno redko – v povprečju le enkrat ali dvakrat v življenju. Po drugi strani pa statistike o razvezah kažejo, da zakonce pogosteje “zamenjamo” kot banko. To seveda ni zato, ker bi bili do svojih bank posebej zvesti iz ljubezni, ampak ker se nam menjava pogosto zdi preveč zapletena, tvegana ali nepotrebna. Radi imamo občutek varnosti in stabilnosti. Če bi torej merili zvestobo v “bančnih letih”, bi Slovenci verjetno zasedli sam vrh evropske lestvice. Morda je čas, da premislimo: Kaj o zamenjavi banke menijo nekateri Novogoričani, boste lahko slišali v tokratni anketi.
3 min • 07. 11. 2025
Svetovni dan varčevanja so razglasili 31. oktobra 1924 na mednarodnem kongresu v Milanu. Na njem so se zbrali predstavniki hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav, med drugim z območja današnje Slovenije. Glavni namen kongresa je bil spodbuditi ljudi k varčevanju, predvsem v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Pa vi? Varčujete? Kako?
2 min • 31. 10. 2025
Božičnica – ta čarobna beseda, ki decembra zveni skoraj tako lepo kot dopust ali sneg za božič. V Sloveniji bo letos prvič nekaj, kar je bilo doslej odvisno predvsem od dobre volje delodajalcev, postalo obvezno – vsak zaposleni naj bi prejel božičnico. Vlada je to predstavila kot način, da se ljudem povrne del truda in napora, ki ga vlagajo skozi leto, in da se okrepi kupna moč ob koncu leta, ko izdatki praviloma narastejo. A pustimo politiko ob strani – pogovor o božičnici je vedno tudi pogovor o tem, kako družba razume delo, nagrado in praznike. Božičnica ima v Sloveniji dolgo, a razmeroma neurejeno tradicijo. Nekatera podjetja jo redno izplačujejo, druga le v dobrih letih, tretja pa sploh ne. Za zaposlene je to vedno prijetno presenečenje, saj prinese nekaj dodatnega veselja pod novoletno jelko. Marsikdo jo porabi za darila, drugi za plačilo položnic, tretji pa jo skrbno spravi na varčevalni račun – ker se ve, da se januar vleče. Obvezna božičnica pa odpira tudi nova vprašanja: ali bo res pravična, ali bodo vsa podjetja zmogla ta dodatek izplačevati in ali bo višina enaka za vse? Kaj vam pomeni izplačilo božičnice – nagrada za trud, pomoč pri prazničnih stroških ali le dodatek k vašemu družinskemu proračunu?
4 min • 24. 10. 2025
Ste se že kdaj ujeli, da ste z nekom govorili o čevljih, potem pa se vam je na telefonu prikazal oglas za – čevlje? In ste si rekli: »Aha, telefon me posluša!« No, niste edini. Ta občutek ima danes skoraj vsak. Ali nas naš pametni telefon res posluša ali je vse skupaj le velika spletna iluzija? A pojasnilo je bolj kompleksno: telefon v resnici ne potrebuje prisluškovanja za to, da tehta naše interese in prikazuje relevantne oglase. Gre za ciljno oglaševanje. Naš telefon ter aplikacije z analizo brskalnih navad, interesov, zgodovine iskanj in drugih podatkov lahko precej dobro napovejo, kaj bi nas utegnilo zanimati. Hkrati pa s pomočjo podatkov o lokaciji vedo tudi, s kom se družimo. Torej, če vas naslednjič sredi pogovora zmrazi ob pogledu na oglas, ki se je »čudežno« pojavil, se spomnite: telefon vas ne posluša, ampak vas predobro pozna. Utrip »telefonskega« prisluškovanja smo izmerili v tokratni anketi.
3 min • 17. 10. 2025
Vsako leto 9. oktobra obeležujemo svetovni dan pošte, spomin na leto 1874, ko je bila v švicarskem Bernu ustanovljena Svetovna poštna zveza. Dogodek, ki se zdi oddaljen, je dejansko spremenil svet – omogočil je, da so pisma in pošiljke začela potovati poenoteno in zanesljivo po vsem svetu. Čeprav se danes zdi, da je klasično pismo skoraj izginilo iz našega vsakdana, pošta kot institucija nikakor ni izgubila pomena. Prav nasprotno – poštne storitve so se v zadnjih desetletjih močno spremenile, postale so hrbtenica sodobne logistike in pomemben del našega digitalnega življenja. Kljub digitalnemu napredku pa poštarji ostajajo tisti, ki nosijo del vsakdana številnih ljudi. Še vedno so tisti, ki prinašajo pisma starejšim, časopise rednim naročnikom in pakete tistim, ki raje nakupujejo iz udobja domačega naslanjača. Poštarji niso le dostavljavci, pogosto so tudi povezovalci skupnosti – še posebej v manjših krajih, kjer so poštne poslovalnice ena redkih javnih točk, kamor ljudje še hodijo osebno. Toda ob vseh teh tehnoloških napredkih ostaja bistvo pošte enako kot pred sto leti – prenašati sporočila in povezovati ljudi. V času, ko večino sporočil pošiljamo z enim klikom, ročno napisano pismo postaja nekaj posebnega, skoraj dragocenega. V njem je več kot samo besede – je čas, pozornost in dotik, ki ga elektronska pošta ne more nadomestiti. Kdaj ste pa vi nazadnje poslali ali prejeli klasično pismo ali razglednico po pošti?
4 min • 10. 10. 2025
Psi so v zadnjih desetletjih postali veliko več kot le hišni ljubljenčki – so naši spremljevalci, družinski člani in pogosto celo terapevti. A z ljubeznijo in naklonjenostjo pride tudi odgovornost, ki jo lastniki nosijo v vsakdanjem življenju. Eden ključnih vidikov odgovornega lastništva psa je spoštovanje pravil glede gibanja v javnosti – predvsem obvezna uporaba povodca. Od avgusta 2025 v Sloveniji velja novela Zakona o zaščiti živali (ZZZiv), ki je bistveno zvišala kazni za lastnike psov. V Sloveniji ima kar 39 odstotkov gospodinjstev vsaj enega psa. In prav za vse je na javnih površinah obvezna uporaba povodca, saj ta zagotavlja varnost. In če so se prej kazni za lastnike psov, ki na javnih krajih niso bili na povodcu, gibale med 200 in 400 evri, pa so se zdaj zvišale na od 600 do 1200 evrov. Se strinjate s tem zakonom in kaznijo, če imate psa na javnem mestu brez povodca?
2 min • 03. 10. 2025
Vsako leto 26. septembra obeležujemo Evropski dan jezikov, ki ga je leta 2001 na pobudo Sveta Evrope in Evropske unije prvič praznoval ves kontinent. Namen dneva je poudariti bogato jezikovno in kulturno raznolikost Evrope ter spodbuditi učenje jezikov skozi vse življenje. Evropa je dom več kot 200 jezikov, od katerih jih je 24 uradnih v Evropski uniji. Poleg njih pa številne manjšine, skupnosti in priseljenci prispevajo k še večji pisanosti jezikovne podobe. Prav ta raznolikost je tisto, kar Evropo dela edinstveno, a hkrati postavlja pred nas izziv – kako se v njej sporazumevati. Znanje tujega jezika ni samo za šolo ali službo. Je kot vstopnica v drug svet – odpira vrata do novih prijateljstev, glasbe, filmov, potovanj in nenazadnje tudi do boljših priložnosti v življenju. Poleg tega nas učenje jezika pogosto preseneti: ugotovimo, da so nekatere besede prav zabavne, druge zelo podobne našim, tretje pa čisto eksotične.
4 min • 26. 09. 2025
Koprski župan Aleš Bržan je na ministrico za infrastrukturo naslovil poziv k spremembi zakonodaje, ki trenutno dovoljuje vožnjo skuterjev že 12-letnikom s kolesarsko izkaznico. Opozarja, da so ta vozila pogosto predelana in zmožna doseči hitrosti nad 100 km/h, kar predstavlja resno nevarnost za varnost otrok in drugih udeležencev v prometu. Bržan zato predlaga, da bi bila vožnja skuterjev dovoljena šele od 16. leta dalje. Kaj pa vi menite – bi prepoved povečala varnost v prometu? Bi morali omejiti vožnjo skuterjem mlajšim od 16 let? Zakaj? Opažate objestno vožnjo mladih na skuterjih, motorjih in skirojih? Več v tokratni anketi!
3 min • 19. 09. 2025
Danes se bomo v naši anketi vprašali nekaj malo samokritičnega – o anketi sami. Se vam zdi, da ima še vedno pomen v medijih – kot glas ljudstva, kot utrip časa? Ali pa je res, da jo izpodrivajo družbena omrežja, spletne razprave in druga, hitrejša orodja? To bomo preverili v današnji anketi, kjer vas vabimo, da z nami delite še svoje mnenje: ali anketa kot žanr izumira – ali pa je še vedno nepogrešljiva?
5 min • 12. 09. 2025
Novo šolsko leto je prineslo veliko novosti, najbolj odmevna pa je prepoved uporabe mobilnih telefonov v osnovnih šolah. Po novem zakonu bodo učenci lahko telefone uporabljali le takrat, ko so nujni za pouk ali iz zdravstvenih razlogov. Vse drugo – od sporočil med odmori do fotografiranja na hodniku – je prepovedano. Namen spremembe je jasen: več pozornosti pri pouku, več druženja med učenci in manj motenj, ki jih prinašajo zasloni. A ob tem se postavlja nekaj vprašanj – kako dosledno bodo šole pravila uveljavljale, kaj se bo zgodilo, če učenec telefon kljub prepovedi uporablja, in kako bodo na novo ureditev reagirali starši? Zato vas sprašujemo tudi v naši anketi. Ali se strinjate s prepovedjo uporabe mobilnih telefonov v osnovnih šolah? Če bi bil otrok kljub prepovedi ujet z mobilnim telefonom, kakšna sankcija se vam zdi najprimernejša? Kako bi vi sami uveljavili prepoved?
4 min • 05. 09. 2025
Začetek šolskega leta je za mnoge eno najpomembnejših življenjskih prelomnic. Že sam vonj po novih zvezkih, ravno prav nabrušenih svinčnikih in novi šolski torbi prebudi spomine, ki jih morda nosimo s seboj celo življenje. Ne glede na to, ali smo šolske klopi zapustili pred leti ali desetletji, se večina še vedno spomni svojega prvega šolskega dne – trenutka, ko se je otroška igra začela mešati z odgovornostjo in novimi obveznostmi. Prvi šolski dan je pogosto prelomnica tako za otroke kot za starše. Tisti, ki so letos prvič prestopili prag šole, so stopili v svet, kjer bodo v prihodnjih letih spoznavali črke, številke in vse bolj zapletene resnice življenja. Petkova anketa Radia Koper je zato povabila poslušalce, da obudijo svoje zgodbe in občutke, ko so prvič prestopili šolski prag.
6 min • 29. 08. 2025
Ko se usedemo v avtomobil, pogosto najprej pomislimo na cilj – služba, šola, trgovina ali izlet. Redkeje pa se vprašamo, ali smo zares pripravljeni na tisto, kar nas lahko preseneti na poti. Varnostni pas, ki ga pogosto zapnemo že skoraj avtomatsko, je pravzaprav tista majhna navada, ki lahko odloči med življenjem in smrtjo. Varnostni pas je najbolj preprosto, a zelo učinkovito sredstvo za zaščito. Dosledna uporaba zmanjša tveganje za smrtni izid za polovico, prav tako za hude poškodbe – lažje poškodbe pa za skoraj četrtino. Policija vedno znova ugotavlja – posledice prometnih nesreč bi bile bistveno milejše, če bi bil tisti en klik res narejen. Se v avtu vedno pripnete z varnostnim pasom tudi, ko sedite na zadnjem sedežu? Odgovore boste slišali v tokratni anketi!
3 min • 22. 08. 2025
