Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Odprto za srečanja

540 epizod

540 epizod


Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.


Anton Baloh: Lepo je spremljati, kako otroci odraščajo

Na pedagoškem področju bi težko našli funkcijo, ki je Anton Baloh v minulih 44 letih, kolikor je dolga njegova pedagoška kariera, ne bi opravljal. Bil je skorajda vse, od razrednega učitelja na začetku svoje poklicne poti do ravnatelja osnovne šole na koncu, z vmesnimi postajami na vodstvenih položajih več šol in javnih zavodov. Bil je tudi svetovalec župana in glavni tajnik univerze ter šolski inšpektor. Skupaj s svojimi vsakokratnimi sodelavci si je prizadeval, da bi mladi iz šolskih klopi odnesli čim več znanja in lepih spominov. Številna priznanja dokazujejo, da mu je to v veliki meri tudi uspelo. Konec lanskega leta se je upokojil, zato ga je Jasna Preskar povabila, da poslušalcem predstavi svoje bogate izkušnje in tudi prihodnje načrte.

49 min 14. 01. 2026


Jože Krečič: Beli kruh je moral biti na mizi vsake delavske družine

Jože Krečič iz Ajdovščine je tudi po upokojitvi ostal tesno povezan z okoljem, ki ga je zaznamovalo večino njegove poklicne poti. V ajdovskem Mlinotestu je dolga leta skrbel za pekarstvo, danes pa se 77-letni Ajdovec posveča raziskovanju zgodovine podjetja in jo umešča v širši kontekst industrijskega razvoja Vipavske doline. V monografiji Brez moke ne bo kruha razkriva, da je bilo v Zgornji Vipavski dolini v zadnjih štiristo letih vsaj 300 lokacij, kjer je stal mlin. V oddaji Odprto za srečanja bo Nataši Uršič med drugim povedal, kdaj in zakaj je moral biti beli kruh na mizi vseh delavcev ter kateri mlin je najbolj krojil usodo Ajdovščine – danes ene gospodarsko nadpovprečno uspešnih slovenskih občin.

40 min 07. 01. 2026


Pater Bernard Goličnik: V spovednici vedno svetujem dobrohotnost

Na ta božični večer, ko bodo polnočnice obhajale in slavile Jezusovo rojstvo, smo v goste povabili rektorja bazilike na Sveti Gori nad Novo Gorico in frančiškanskega patra Bernarda Goličnika. V osrednjem romarskem središču na Primorskem in Marijinem svetišču je v preteklosti že služboval, potem je 15 let vodil župnijo Sveta Trojica v Slovenskih goricah, z letošnjim avgustom pa se je 72-letni pater Bernard znova vrnil na Sveto Goro, v frančiškansko skupnost še treh bratov. Tako dišeče kot so tu zdravilne rastline niso nikjer na svetu, nam med drugim zaupa v iskrivem in umirjenem pogovoru. Z njim so prišle tudi njegove čebele in tudi Svetogorska pokora še naprej poživlja kri romarjem in ostalim obiskovalcem, ki se povzpnejo na to duhovno in razgledno točko nad Novo Gorico. O tem in še marsičem, kar zaznamuje skupnost štirih bratov frančiškanov zdaj na Sveti Gori, se je s patrom Bernardom pogovarjal novinar Valter Pregelj.

54 min 24. 12. 2025


Ksenija Dobrila: učilnica, skupnost, politika – tri življenja ene poti

Kdo je Ksenija Dobrila, je bolj kot od nje odvisno od tistega, ki se je kdaj srečal z njo. Za Dolinčane v zrelih letih je njihova osnovnošolska učiteljica. Mnogi mlajši iz te občine v tržaškem zaledju se je spominjajo zlasti kot večdesetletne ravnateljice. Za tiste, ki so jo spoznali v zadnjih osmih letih, je Ksenija Dobrila predvsem političarka, saj je kar osem let vodila delovanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji. – O problemih manjšine in njene politike, o poučevanju in šolstvu, pa tudi o vsem, kar lahko prinesejo leta pokoja, bomo s Ksenijo Dobrila govorili v oddaji Odprto za srečanja.

40 min 17. 12. 2025


MIDVA: Mojca in Boris Bordon - brat in sestra, vinarja iz Dekanov

Tokrat bomo v oddaji Midva, ki predstavlja nove dvojine in enkrat mesečno vstopi v prostor Odprto za srečanja, spoznali sestro in brata- Mojco in Borisa Bordona, vinarja iz Dekanov, tik ob reki Rižani. Njun pokojni oče Ivan je bil prvi med zasebnimi vinarji slovenske Istre, ki je vpeljal lastno blagovno znamko, njegovi otroci, zdaj tudi že vnuki pa nadaljujejo družinsko izročilo in odličnim ter pogosto nagrajenim vinom dodajajo nova vsebinska pogavja - gin, konjak, oljčno olje, turizem in tudi oživitev starega mlina s petimi kolesi, ki je deloval vse do leta 1972 in bo morda, v sodobni preobleki, spet zagnal kolesje. Z Bordonovimi se pogovarja Nataša Benčič.

41 min 09. 12. 2025


Beno Bajda: Od uspešnega bančnika do še uspešnejšega oljkarja

Beno Bajda se že dobrih 30 let aktivno ukvarja z oljkarstvom. To je po upokojitvi postalo njegova strast in nov izziv. Začel je praktično iz nič, z eno samo oljko na domačem dvorišču, na kateri se je učil osnovnih oljkarskih opravil. Zdaj ima tisoč dreves in letno pridela poldrugo tono ekstra deviškega oljčnega olja. Z leti je pridobil izkušnje in znanje, ki so mu prinesli številne prestižne nagrade doma in v tujini. Razvil je tudi novo metodo stiskanja oljk z ultrazvokom in jo patentiral. Vse to mu je, poleg delovanja v Društvu oljkarjev slovenske Istre in pri ustanavljanju Zadruge Oleum nostrum, ob prizadevanjih za uveljavitev in zaščito ekstra deviškega oljčnega olja, prineslo ugled in spoštovanje.

40 min 04. 12. 2025


Branko Andrejašič - 30 let načelnik Upravne enote Izola

Obisk na upravni enoti je slej kot prej neizbežen za vsakogar. Tam uredimo osebne dokumente, pridobimo gradbeno dovoljenje, prijavimo stalno ali začasno prebivališče in še veliko je postopkov, ki jih opravimo na teh lokalnih uradih raznih ministrstev. Letos mineva 30 let od ustanovitve upravnih enot v Sloveniji. Le na redkih so od čisto prvega dne in nepretrgoma naslednjih 30 let, načelovali isti vodje. Eden teh je Branko Andrejašič, ki je Upravno enoto Izola vodil od njenega prvega uradnega žiga pa vse do prvega oktobra letos, ko se je upokojil. V nekoliko bolj sproščenem pogovoru, precej manj strogo uradniško, Branko Andrejašič obuja spomine na začetke upravnih enot pred 30 leti, govori o bremenu in odgovornosti vodje, ekipnem delu, zavezanosti zakonom pa tudi o uradniških stereotipih, ki večinoma ne veljajo več.

46 min 26. 11. 2025


Brigita Gregorič: Gledališče mi je rešilo življenje

Brigita Gregorič je 25-letnica iz Šempasa. Ljubezen do gledališča jo spremlja vse življenje - začela je kot osnovnošolka v dramskem krožku, nato je svoj igralski talent razvijala na amaterskem odru, danes pa je zaposlena kot šepetalka v SNG Nova Gorica. Gledališče ji je neverjetno blizu, tam se počuti doma. In ne le to ... pravi, da ji je gledališče rešilo življenje. V najstniških letih je tako kot 'marsikdo marsikje' skupaj s sošolci skorajda »zabredla«. A prav v gledališču med ogledom predstave Sljehrnik Iztoka Mlakarja se ji je zgodil »klik« v glavi, kot reče sama. Marsikaj se je spremenilo, a gledališče je ostalo.

26 min 20. 11. 2025


Ustvarjalca in povezovalca: Katja Pegan in Patrik Greblo

Enkrat mesečno na naše frekvence vstopi nova dvojina in tokrat sta naša gosta dva, ki žuborita od ustvarjalne energije - umetnika, ki sta postala prijatelja s sodelovanjem. Drug drugega spoštujeta, odlično sodelujeta, povezujejo ju številni skupni odrski projekti - proslave, muzikali, gledališke predstave, koncerti. To sta režiserka Katja Pegan, dolgoletna direktorica Gledališča Koper, in dirigent, skladatelj, Patrik Greblo. Primorca, ki imata posluh za ljudi, ki v svojih projektih povezujeta in skupaj rada ustvarjata harmonijo, ne konfliktov. Katja je po rodu iz Pirana, Patrik iz Pobegov, že vse življenje presegata meje. To je ustvarjalnost.

44 min 12. 11. 2025


Andrej Špendov

Andrej Špendov, ki že vse življenje živi v Zürichu, z veseljem in ljubeznijo ohranja stik s slovenskim jezikom in kulturo. Po petnajstih letih poučevanja je letos dobil čudovito priložnost: Mesec in pol časa za dejavnosti, ki niso povezane z delom v šoli. Ker je ta čas želel izkoristiti ustvarjalno in v stiku s kulturnim dogajanjem, se je obrnil na DPZN (Društvo prijateljev zmernega napredka), ki mi je blizu tako po vrednotah kot po spominu, s prošnjo, da bi lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in energijo prispeval k dejavnostim oziroma kjerkoli bi bila pomoč dobrodošla. V oddaji OZS ga je gostil Armando Šturman …

43 min 05. 11. 2025


Akademija Mi2 - kinološki pristop onkraj norm

Pasja šola Akademija Mi2 , ki jo je ustanovila Sara Čotar v Grgarju, izobražuje vzgojitelje in inštruktorje. V njej sodelujejo domači in tuji predavatelji iz različnih znanstvenih področij povezanih s psom. Poglabljajo se v psa kot celoto, slušateljem pa odpirajo vpogled v zelo slikovit in barvit notranji pasj svet, kjer se jim odpira boljše razumevanje pasjega vedenja. Tu ne gre le za spoznavanje lastnega psa, temveč za neko filozofijo srečnega življenja s psom.

33 min 29. 10. 2025


Marjanca Velišček: "Moramo se potruditi, da človečnost ne bo samo na papirju, ampak da bomo tako tudi živeli."

V oddajo Odprto za srečanja smo tokrat povabili Marjanco Velišček iz Kobarida, dolgoletno sekretarko tolminskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije. Letos poleti se je upokojila, vendar kljub temu še naprej ostaja dejavna kot prostovoljka. Z Marišo Bizjak sta se spominjali preteklih let, ki so ji dale potrpežljivost, razumevanje in predvsem zavedanje, kako pomembno je, da v vse bolj individualiziranem svetu še vedno ostajamo ljudje - ljudje, ki opazimo drug drugega in si med seboj pomagamo.

37 min 22. 10. 2025


Sani Može: Nekaj kraške trme potrebuješ, pa čeprav si iz Maribora

Včasih se zdi, da je življenje sestavljeno iz rutine, urnikov in pravil. Potem pa srečaš nekoga, ki ti dokaže, da se da v vsem tem najti tudi veliko smeha. Naš današnji gost v oddaji Odprto za srečanja je Sani Može - vloger, stand up komik, fotograf in glasbenik, ki s kraško iskrenostjo in veliko samoironije razkriva, kako zabaven zna biti čisto običajen dan. Danes je prepoznaven obraz kraškega humorja. Verjame, da se ustvarjalnost začne tam, kjer se konča rutina. O tem je bila beseda, pa tudi o vlogih, stand upu, glasbi, fotografiji in o tem, kako se rojevajo ideje na relaciji med službo in odrom. Če mislite, da vas je težko nasmejati - potem je to pogovor, ki ga morate slišati.

50 min 15. 10. 2025


MIDVA : Boris Kobal in Boris Devetak - brata v humorju

Ljudje se radi smejemo, a težko razumemo, zakaj so klovni pogosto žalostni. Kdo ve, če ga bomo v oddaji Midva, ki se pod okriljem oddaje Odprto za srečanja z oktobrom vrača s tretjim nizom, našli ta odgovor. A morda ga bomo zaslutili skozi pogovor z našima prvima gostoma. To sta "brata v humorju", zamejca - satirika in humorista Boris Kobal in Boris Devetak. Oba poznamo s tv ekranov, odrov, radia. Boris Kobal je znan tudi po aferi "plagiat", ki ga je osamila, a prijatelj Boris Devetak ga ni zapustil. Zdaj skupaj nastopata s predstavo Pandemenca in še vedno se njunemu humorju iz srca nasmejemo. V goste ju je povabila Nataša Benčič.

41 min 08. 10. 2025


Matej Bonin: Dinamika medčloveških odnosov se z živo izvedbo glasbenikov lahko zrcali tudi v zvočnem svetu

Bil je nenavaden dijak koprske Umetniške gimnazije, se spominjajo profesorji. Pri rosnih šestnajstih letih je bil prepričan, da je glasba nedeljiv del njegovega vsakdanjika. V celoti se je odprl razsežnemu svetu glasbe. Diplomiral je iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izobraževanje je nadaljeval na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, smer kompozicija - glasbeno gledališče. Sledila so priznanja, nagrade, povabila, naročila … po vsem svetu. Danes je priljubljen glasbeni ustvarjalec in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. To je skladatelj Matej Bonin. Njegovo skladbo Simfonični gozd lahko sestavljamo v svojstven zvočni svet v parku Rafut - v okviru programa GO!2025. Pravkar je premiero doživela njegova opera za mlade Lisičja luna. Odprto je tekla beseda z Matejem Boninom - o ustvarjalnem navdihu razsežnega napona, o bogastvu notranjega glasbenega sveta, o pogledih in nazorih, pa tudi o nostalgiji po domači Izoli.

35 min 01. 10. 2025


Boštjan Anžin: Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila bližje Evropski uniji kot danes

Dopisniku iz Beograda Boštjanu Anžinu se izteka drugi zaporedni mandat. V posebnem oglašanju je za Radio Koper opisal številne zanimivosti o življenju in delu v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. "Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila celo bližje Evropski uniji kot danes," poudarja Anžin, ki je zadnje mesece spremljal enega največjih družbenih in političnih dogodkov v Srbiji, proteste, ki so se začeli po padcu nadstreška v Novem Sadu. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj je s seboj v Beograd (še pred covidom) vzel maske, in izpostavili problem revnih držav, pri katerih okoljska vprašanja niso med prioritetnimi temami. S sogovornikom smo govorili tudi o selitvenem stresu in zaključili z mislijo, kako življenje v tujini človeka obogati. Morda pa je bilo najbolj pomembno vprašanje tisto, zakaj sploh potrebujemo novinarja dopisnika iz tujine? V Slovenijo se Anžin vrača z ženo Janjo, tudi novinarko, in s tremi posvojenimi domačimi živalmi.

28 min 24. 09. 2025


Alessandro Barbero: Ko zgodovina govori skozi ljudi

66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni intepretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino desetletij po tem? O vsem tem z zgodovinarjem Alessandrom Barberom, v oddaji Odprto za srečanja.

34 min 10. 09. 2025


Pater na motorju, kot ga je vozil James Bond

Julija je marsikoga na Goriškem presenetila vest, da se s frančiškanskega samostana na Kostanjevici poslavlja priljubljeni pater Niko Žvokelj. Obnovljena cerkev, samostan, ki je postal kulturni spomenik državnega pomena, festival burbonk ter odmevno delo z mladimi – pod vse to se podpisuje tudi pater Niko, ki je najbolj hvaležen za to, da je srečal ljudi, ki jim Kostanjevica veliko pomeni in so bili zanjo pripravljeni žrtvovati tudi ogromno svojega časa. Kot pravi, zgolj »niko«, kar v hrvaškem prevodu pomeni nihče, ne bi bil dovolj. S patrom Nikom Žvokljem se je pogovarjala Eva Furlan.

61 min 03. 09. 2025


Borut Fakin, direktor največje istrske kleti Vinakoper: "Zmaga tisti, ki zna povezovati"

V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Boruta Fakina – direktorja Vinakoper, predsednika Primorske gospodarske zbornice in predsednika Turističnega združenja Portorož. Leta 2018 je prevzel žezlo od očeta Roberta Fakina, od takrat pa je klet doživela presenetljiv vzpon. V pogovoru sta z voditeljem Iztokom Novakom Easyem spregovorila o tem, kako se prepletata vinarstvo in turizem, kako vidi Primorsko kot regijo prihodnosti in kje še zamujamo. Pa tudi o povezovanju ljudi in idej. Ni manjkalo tudi osebnih not.

53 min 28. 08. 2025


Anja Uršič: Borka za pravice in zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih

Za vse se najde rešitev, je osrednje vodilo Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki šteje prek 250 članov in članic. Ena od njih je tudi Anja Uršič, ki prihaja iz Borjane v občini Kobarid. Društvu se je pridružila že v osnovnošolskih letih in je v njem ves čas zelo dejavna. S svojim znanjem, prodornostjo in z odločnostjo veliko pripomore k uspešnemu delovanju društva in njegovi širši prepoznavnosti. Je doktorska študentka sociologije na področju zaposlovanja slepih in slabovidnih ter tudi članica Evropske zveze slepih. Njen optimizem, vztrajnost, široka razgledanost in dobra volja so kljub težavam z vidom naravnost osupljivi. In tudi več kot dovoljšen razlog za povabilo pred radijski mikrofon.

57 min 21. 08. 2025


Več epizod
RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt