Iskanje
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Svetovni dan oceanov, 8. junij, nas vsako leto spomni na pomen morij za življenje na Zemlji, a tudi na škodo, ki jo povzročamo z lastnimi dejavnostmi, vključno s podnebno krizo. Zaradi segrevanja oceanov smo priča biotski globalizaciji. V severni Jadran se je priselila modra rakovica. V lagunah italijanske obale je povzročila tudi do 90-odstoten upad pridelave vongol, s katerimi se hrani. Dejavnost je zaprlo 500 podjetij. Tudi v strunjanski laguni Stjuža je vse bolj prisotna. Čezmejni projekt Bluecrab išče rešitve za omejitev širjenja te izjemno prilagodljive vrste raka, ki je med drugim tudi odličen plavalec. Že zdaj je namreč jasno, da izlov za prehrano nikakor ne bo dovolj. Lahko pa bi pomagala zaščita brancina, njenega naravnega tekmeca, so prepričani italijanski ribiči.
11 min • 09. 06. 2025
Prva potniška ladja je v Koper priplula pred dvajsetimi leti. Ob jubileju so v koprskem pristanišču odprli trajnostno zasnovan objekt potniškega terminala, ki bo namenjen ne le potnikom, temveč tudi občanom. Nova stavba omogoča boljše pogoje za izvajanje storitev pristaniške dejavnosti, policije in carine, prostori pa bodo namenjeni tudi Turistično-informacijskemu centru. O dveh desetletjih ladijskega turizma v tokratni oddaji Morje in mi ter o novi izobraževalni platformi, ki odpira vrata v svet morja. Zasnovali so jo v društvu Morigenos.
12 min • 02. 06. 2025
Šivana ladja. Etruščanske pahljače. In edinstvena upodobitev pomorske bitke na bronasti situli ... Arheološke najdbe zgovorno pričajo o razviti pomorski dejavnosti starodavnih prebivalcev Istre - Histrov. Bili so trgovci, ribiči, ladjedelci in pirati. Slednje je bilo takrat povsem legitimna gospodarska dejavnost. Z zahodno obalo Jadrana so bili praktično trajektno povezani, pravi dr. Martina Blečić Kavur, avtorica prve znanstvene monografije o istrskih staroselcih in istoimenske razstave 'Herojska doba Histrov'. Ta je pred stalno postavitvijo v Arheološkem muzeju Istre v Pulju do septembra še na ogled na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Kako izjemni pomorščaki, a tudi diplomati, so bili Histri pa z dr. Blečić Kavur podrobneje razkrivamo v oddaji.
12 min • 24. 05. 2025
Na Mednarodni konferenci o pomorski znanosti, ki je pred kratkim potekala v Splitu, sta študenta Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža Tejka Frankovič in Aljoša Mihelj predstavila inovativne ideje, s katerimi sta osvojila prvo mesto na hekatonu, ki sta ga organizirala koprska občina in Luka Koper v sodelovanju z Inkubatorjem Sežana. Naša sogovornika bosta v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri smo na piranski Gimnaziji, elektro in pomorski šoli obiskali tudi dijaka Luko Stojmenovića, ki je na letošnjem državnem tekmovanju iz logistike osvojil prvo mesto.
13 min • 19. 05. 2025
Sloviti Collinsov priročnik 'Bird Guide' velja za nepogrešljivo orodje ljubiteljev ptic, ki mu sami pravijo kar ornitološka 'biblija'. Z naslovom 'Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja' je od marca na voljo tudi v slovenščini. Zakaj je njegov izid pomemben mejnik za slovensko ornitologijo? Katere vrste ptic lahko z njegovo pomočjo opazujemo ob slovenski obali in na morju? Kako daleč čez Sredozemsko morje leti reglja? Zakaj sveti ibis ni najbolj dobrodošla tujerodna ptica? Pa se galebi selijo? V oddaji na vsa ta vprašanja odgovarja Tilen Basle, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, ki je tudi eden od prevajalcev in urednik obsežnega priročnika.
15 min • 12. 05. 2025
Globoko morje je eno zadnjih neraziskanih in nedotaknjenih območij našega planeta – dom edinstvenih bitij in ključni zaveznik v boju proti podnebnim spremembam. Na njegovem dnu pa so tudi redke rudnine, ki so nujne za izdelavo visokotehnoloških naprav - od pametnih telefonov do vojne industrije. Korporacije zato vse bolj pritiskajo, da bi jih lahko izkoriščale. Strokovnjaki svarijo: globokomorsko rudarjenje prinaša preveliko tveganje za ekosisteme. Škoda bi bila nepopravljiva. Gre za naravno bogastvo, ki pripada vsem. Koalicija 32 držav zato zahteva moratorij. Greenpeace poziva tudi Slovenijo, naj se jim pridruži, in zbira podpise pod peticijo.
12 min • 05. 05. 2025
Na območju parka Zdravilišča RKS Debeli rtič, raste več kot 200 različnih rastlinskih vrst s preko 4000 primerki iglavcev, listavcev, grmovnic in trajnic. Posaditev dreves je bila v preteklosti že ena izmed dejavnosti, ki so jih v zdravilišču izpeljali ob dnevu Zemlje. Letošnje otroške delavnice, namenjene ozaveščanju pomena vremena in morja, so nastale v sodelovanju z Morsko biološko postajo Piran, Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem in Agencijo za okolje, ki je postavila didaktično vremensko postajo, s katero bodo otroci lahko spoznavali vremenske pojave. O zanimivem dogajanju na kopališču, kjer so z učenci izpeljali tudi čistilno akcijo, v tokratni oddaji Morje in mi.
11 min • 28. 04. 2025
Sredozemsko morje ostaja najbolj smrtonosna migrantska pot na svetu – kljub temu da se je število nezakonitih prihodov v Evropo močno zmanjšalo. Samo lani je med poskusom prečkanja umrlo 2.333 migrantk in migrantov. Identifikacija trupel je pogosto nemogoča, številni ostajajo pogrešani. Od leta 2014 je v Sredozemlju izginilo ali izgubilo življenje več kot 31 tisoč ljudi. Pri reševanju pomagajo številne nevladne humanitarne organizacije. Ena od njih je Emergency. Na krovu njihove ladje Life Support je marca deset dni preživel novinar Primorskega dnevnika Martin Poljšak.
12 min • 21. 04. 2025
Kiti v rekah, mroži na evropskih obalah, delfini v pristaniščih – tudi v koprskem, na primer. Morski sesalci se vse pogosteje pojavljajo daleč od svojih običajnih domovanj. Zakaj? Mednarodna skupina znanstvenikov je v nedavni obsežni študiji, ki jo je vodila organizacija OceanCare, raziskovala prav to nenavadno vedenje. Sodelovalo je tudi slovensko društvo Morigenos. Razlogi so zapleteni, a med glavnimi vzroki izstopata podnebna kriza in človekov vpliv. Študija, ki jo je marca objavila priznana znanstvena revija Marine Policy, pa prvič prinaša tudi jasna priporočila – kako se odzvati, ko morski sesalci zaidejo v kraje, kjer jih ne bi pričakovali. Kako zaščititi njih in ljudi, več o tem je Lei Širok povedal dr. Tilen Genov.
12 min • 12. 04. 2025
Morski svet je bogat - v njem so redki morski organizmi, barvitost, življenje. A neke vrste življenje in komunikacija v morju simbolično živi tudi v kablih. Že stoletje in pol telekomunikacijo omogočajo kabli, ki poreko morja oziroma pod morjem povezujejo države in celine. Podjetje Meta, ki ima v lasti Facebook in Instagram, načrtuje izgradnjo 50.000 kilometrov dolgega podmorskega kabla, ki bi potekal čez cel svet. Ta najdaljši podvodni kabel na svetu naj bi bil položen zelo globoko, tako da bodo možnosti za sabotaže manjše.
15 min • 05. 04. 2025
V nekoč ribiškem naselju Barkovlje na Tržaškem je bil pred sto leti z velikim zanosom ustanovljen veslaški klub Sirena. Klub, ki je prispodoba korenitih preobratov in zrcalo slovenske identiete, je ustanovil podjetnik Dragotin Starc. Zgodbo današnjega Tržaškega pomorskega kluba Sirena je v knjigi Slovenski glas v zalivu zapisala upokojena novinarka Ivana Suhadolc. Knjiga, ki je nastala že pred leti na podlagi arhivskega gradiva in osebnih pričevanj, je ob jubileju kluba izšla v dopolnjeni izdaji.
15 min • 31. 03. 2025
Tokrat predstavljamo tri solinarje, tri prijatelje iz Sečoveljskih solin: Slovenca Matjaža Lužnika, Francoza Vianneya Lefebvra in Mehičana Francisca Betanzosa. Družita jih solinarsko delo z osemstoletno tradicijo ter strast, ljubezen do umetnosti in ustvarjanja. Izrazili so jo na skupni fotografski razstavi z naslovom "Mi smo solinarji /noi siamo salineri /somos salineros /nous sommes paludiers /we are salters, ki je do maja na ogled v centru za obiskovalce Krajinskega parka Sečoveljske soline Caserma. Tam se je z avtorji o razstavi, njihovemu umetniškemu izražanju in solinarskemu delu pogovarjala Lea Širok.
12 min • 24. 03. 2025
Školjkarstvo doživlja viden upad proizvodnje v Evropi in Sredozemlju. Razlogi so zapleteni in medsebojno povezani, ugotavljajo strokovnjaki. Naš največji školjkar Mitja Petrič izpostavlja, da školjčišča v bližini obale niso več rentabilna in jih bo treba opustiti. Izkušnje iz tujine, pa tudi raziskave v našem morju kažejo, da so školjčišča na odprtem morju dobra in učinkovita praksa za blaženje, denimo, posledic segrevanja morja in plenjenja orad. A je zakon, ki bo to pri nas omogočil šele v usklajevanju.
8 min • 17. 03. 2025
Morska trava kot gnojilo? Zdi se nenavadno, a stoletja so jo kmetje uporabljali za pridelavo zelenjave in povrtnin. Z vozovi in vprežno živino so se odpravili do morja, kjer so jo nabrali, odpeljali na njive in jo podorali v zemljo. In pridelek? Vse je krasno uspevalo, pripoveduje ljubiteljski raziskovalec istrske zgodovine, Koprčan Stanko Ivančič, ki je to metodo gnojenja preskusil tudi sam. Več o tej skoraj pozabljeni tradiciji in povezanosti vsakdanjega življenja Koprčanov z morjem pa v tokratni oddaji.
10 min • 03. 03. 2025
Zakaj so rjave alge in morski travniki ključni za ekološko ravnovesje in kakšen je njihov potencial pri shranjevanju ogljika? Kako znanstveniki ugotavljajo razloge za upad določenih vrst in kakšne rešitve razvijajo za njihovo vnovično naselitev? Zakaj v našem morju ni več bračiča? Kakšno je stanje biotske raznovrstnosti v severnem Jadranu? O tem, in o drugih temah, pomembnih za ohranjanje pestrosti življenja v morjih bomo v današnji oddaji Morje govorili s priznano morsko biologinjo dr. Martino Orlando Bonaca, letošnjo dobitnico nagrade Miroslava Zeia za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo.
15 min • 24. 02. 2025
Prizadevanja za ohranjanje narave ne dajejo želenih rezultatov. Kljub ambicioznim politikam, se biotska raznovrstnost še naprej zmanjšuje. Na kontinentin in v oceanih. Odtisi naših škodljivih dejavnosti – mikroplastika - so dosegli celo Antarktiko. Zakaj zeleni ukrepi ne delujejo? Kaj so glavni vzroki za propadanje narave? In kako spodbuditi nujno preobrazbo našega delovanja? Nekaj ključnih odgovorov ponuja zadnje, dejansko prelomno poročilo Medvladnega odbora za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Med znanstveniki iz 42 držav, ki so ga pripravljali, je tudi dr. Jerneja Penca iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
14 min • 15. 02. 2025
V ladjedelnici Uljanik v Pulju je Splošna plovba med letoma 1959–1987 zgradila enajst tehnološko naprednih tovornih čezoceank. Z deli kiparja Stojana Batiča in slikarja Zvesta Apolonia so izstopale tudi po notranji opremi. Predstavljene so na razstavi Slovenske ladje 6 + 11 kustosinje Duške Žitko v Pomorskem muzeju v Piranu. Avtorica je nadgradila razstavo iz leta 2019 in znova izpostavila nujnost varovanja pomorske dediščine, a tudi zgodovinsko vlogo Splošne plovbe ter pomen njenega nadaljnjega obstoja za ohranitev slovenskega pomorstva.
15 min • 10. 02. 2025
Biologinja in znanstvenica Milena Mičić je pred dobrima dvema desetletjema zbrala pogum, zapustila varno okolje rednega delovnega mesta in odprla zasebni akvarij v Pulju. Danes je to največji akvarij na Hrvaškem, stičišče znanosti, izobraževanja in ohranjanja morske biotske pestrosti. Bogate zbirke morskega življenja v Sredozemlju in tropskih morjih ter rekah nadgrajujejo laboratoriji za pridelavo hrane za morske organizme, zatočišča za reševanje morskih želv in velikih leščurjev. Vzgajajo meduze in korale. Za vse skrbi okrog 50 zaposlenih, med katerimi je veliko mladih. Aquarium Pula letno obišče več kot 220 tisoč ljudi, ki uživajo tudi v zgodovinskem okolju in razgledih s ploščadi trdnjave Verudela. Akvarij je obiskala Lea Širok.
14 min • 27. 01. 2025
Antarktika je izjemno fotogenična. Navdušuje s spektakularnimi razgledi, neubesedljivimi barvami ledu, neokrnjeno naravo in njenimi prebivalci pingvini, tjulnji, kiti, pticami selivkami o svojem potovanju na oddaljeno celino pripoveduje fotograf, popotnik in biolog Nejc Draganjec. Dolgoletna želja, da bi s svojim fotoaparatom lovil nepozabne antarktične trenutke, se mu je uresničila pred dvema letoma. Kot vodja fotostudia na potniški čezoceanki je namreč v eni sezoni večkrat obiskal sicer majhen del antarktičnega polotoka. Ob tem opozarja, da je Antarktika pod udarom podnebne krize, a bi lahko nepopravljivo škodo naredil tudi naraščajoči turistični obisk. Lea Širok je Draganjca na nedavnem predavanju o potovanju na Antarktiko v Izoli, povabila k pogovoru za tokratno oddajo. Foto: Nejc Draganjec
17 min • 20. 01. 2025
Ko govorimo o pristaniški skupnosti, ne moremo mimo pomorskih agentov. V letošnjem letu bo šolanje na zaključila prva generacija, vpisana v program logistični tehnik. Pobuda za nov program je prišla iz lokalnega gospodarstva, iz Zveze prometno pomorskih agencij. Kakšne izzive imajo agenti in kakšno je delo, ki ga opravljajo, boste izvedeli v oddaji Morje in mi. V njej tudi o plavalcih oziroma kopalcih, ki jim morje nudi užitke tudi pozimi
13 min • 11. 01. 2025
