Iskanje
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Potem ko so trije rudarji izgubili življenje v eni najhujših rudarskih nesreč pri nas, je vlada v spomin na žrtve za jutri razglasila dan žalovanja. Že danes so se oglasile sirene v Šoštanju, od koder sta dva od treh preminulih. Kako to preživljajo preživeli rudarji? Delo rudarjev je težko, zahtevno delo. Odvisno je tudi od sreče. Kamerati ali tovariši pa so med seboj zelo povezani. Zato je nesreče prizadela tudi nekdanje knape na Idrijskem. Tam smo poklicali nekdanjega rudarja Jožeta Pavšiča.
Po skoraj 25 letih namerava država dokončati sanacijo plazu Sto(v)že v Logu pod Mangartom. Projekt vključuje vzpostavitev sistema monitoringa na plazu ter gradnjo približno 700 metrov varovalnih zidov in dveh brvi v vasi. Zdaj imajo namreč na voljo 25 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost za 6 plazov večjega obsega, med katerimi je približno 2,2 milijona evrov namenjenih za plaz v Logu pod Mangartom. Rok za izvedbo del je do sredine prihodnjega leta. Projekt so pretekli teden predstavniki ministrstva na naravne vire in prostor ter projektantska ekipa ponovno predstavili domačinom. Predstavitve v Logu pod Mangartom se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
Vedno bolj mile zime privabljajo na ceste vse več kolesarjev. Toda temperature so za kolesarje vendarle precej nizke, kar velja upoštevati pri oprijemu, tudi na suhem cestišču oziroma kolesarski stezi. Zaradi nizke oblačnosti, megle, kratkega dneva in pogostih padavin pa je predvsem vidljivost slabša. Zato je ključno poskrbeti za vidnost. Nekaj nasvetov je z nami delil Matjaž Korošak z Javne agencije za vanrost prometa: · Nosite odsevna oblačila in uporabite ustrezne svetlobne elemente. · Redno vzdržujte kolo, vključno ali predvsem z zavorami in pnevmatikami. · Preverjajte delovanje svetlobnih teles na kolesu. · Izogibajte se spolzkim površinam in vsaj nekoliko zmanjšajte tlak v pnevmatikah za boljši oprijem. · Predvidevajte možnost zdrsa, luknje, ledu, … in se obnašajte samozaščitno.
Za Kmetijsko zadrugo Tolmin je uspešno leto. Zabeležili so okoli 27 milijonov evrov prihodkov in zmanjšali izgubo v marketu v Goriških Brdih, posodobili so proizvodni obrat Alpija, eden večjih dolgoročnih projektov pa je selitev klavnice iz središča mesta. Vodenje kmetijske zadruge Tolmin z več kot 30-letno tradicijo je pred dobrima dvema letoma prevzel Nikola Šavle, ki se skoraj vsakodnevno v Tolmin vozi iz domačega Kopra. O izzivih in načrtih za prihodnost se je z njim pogovarjala Mariša Bizjak.
Gasilci v boju s požari v Kaliforniji delajo v zahtevnih razmerah, saj je še za nadaljnjih 24 ur napovedan močan veter, ki bo v sunkih presegal hitrost sto kilometrov na uro in tako razpihoval ogenj. Dveh največjih požarov še vedno nimajo pod nadzorom. Tudi slovenski gasilci imajo izkušnje z gašenjem v vetrovnih razmerah. Ali spremljajo napore kolegov, je zanimalo Tjašo Škamperle, ki je poklicala Blaža Turka, direktorja Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana:
Pediater Miloš Símov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12-imi leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič,
Slavnostna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 se približuje. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo okoli 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti ter kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture - o vsem tem in še več smo se pogovarjali z direktorico javnega zavoda GO! 2025 Mijo Lorbek, programskim vodjem Evropske prestolnice kulture Stojanom Pelkom in pomočnikom direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Tomažem Konradom.
Poezija mu je pomenila vse. Kot je sam poudarjal, se v poeziji izraža najvišje bistvo človeka. Edvard Kocbek je bil tudi filozof, mislec, politik, oster družbeni kritik. Ker se nikoli ni odpovedal svojim idealom krščanskega socialista, je bil potisnjen v osamo. Družba je okrog njega zgradila zid tišine. Ostal mu je prostor ustvarjalnosti. Znani so njegovi dnevniški zapisi, impozanten je njegov opus poezije. Ob 120-letnici Kocbekovega rojstva je izšel izbor pesmi z naslovom Med zemljo in nebom, ki zapuščino enega najboljših slovenskih pesnikov po Prešernu predaja mladim generacijam in novim branjem. Na predstavitvi knjige v okviru pogovorov o branju koprskega Kulturnega kluba je bila Lea Širok.
Da ne kaže med verne šteti samo tistih, ki hodijo k maši - meni škof Jurij Bizjak, ki verjame, da so vrednote in resnice vere človeku pisane na kožo. Za prihodnost cerkve se zato ne boji. Škof Jurij, kot mu pravijo njegovi kolegi duhovniki, je mogočen možakar, ki se krepko rokuje in odločno govori. Pri skoraj 78-tih letih se bo februarja upokojil, potem ko se je o tem že tri leta govorilo po tihem in na glas. Trinajst let Jurija Bizjaka za Koprsko škofijo ni bilo lahkih in izzivov je bilo dovolj. Toda škof Jurij je optimist. V božičnem pogovoru za Radio Koper odgovarja odkrito, tudi o odločitvi za inkardinacijo razvpitega nekdanjega patra Ivana Rupnika.
Pretežno v nočnem času po naših cestah potujejo posebni - izredni tovori. Iz Ljubljane je na pot proti Kopru krenil prevoz silosov, ki jih Pivovarna Union ne potrebuje več. Zakaj je tokratni prevoz res izreden in kako ga organizirajo, je Tjaši Škamperle povedal direktor podjetja Comark Branko Butala.
V prizadevanjih za večjo dostopnost ranljivih skupin do javnih in razstavnih površin bo marca prihodnje leto v Novi Gorici zaživela taktilna oziroma tipna galerija. Goriški muzej ter severnoprimorsko društvo slepih in slabovidnih sta jo pod naslovom Umetnost onkraj vidnega prvotno zasnovala za ljudi z okvaro vido, s pridružitvijo številnih partnerjev pa je projekt namenjen vsem ranljivim skupinam in je del programa bližajoče se Evropske prestolnice kulture na Goriškem.
Se vam je kdaj zgodilo, da ste se zaradi preobilice obveznosti in opravil pred odhodom na dopust prepozno spomnili na zalogo knjig za branje med počitnicami ? Odslej člani Lavričeve knjižnice Ajdovščina, ne bodo imeli več teh skrbi. V knjižnici so namreč postavili posebno elektronsko knjižno omaro, ki bralcem omogoča, da si knjige izposodijo kadarkoli - tudi ko je knjižnica zaprta.
Papež Frančišek je za novega koprskega škofa imenoval Petra Štumpfa, ki je do zdaj vodil škofijo Murska Sobota. Ta s tem ostaja brez škofa in bo iskala novega, so sporočili s Slovenske škofovske konference.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo popoldne Znanstveno-raziskovalnemu središču Koper podelila državno odlikovanje, red za zasluge. ZRS so ustanovili 1. decembra leta 1994. Pod akt o ustanovitvi so se pred tremi desetletji podpisali vlada ter soustanoviteljici, Skupnost obalnih občin in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. ZRS je bilo temeljno raziskovalno jedro novonastale univerze in je med letoma 2003 in 2015 tudi delovalo v okviru Univerze na Primorskem. 26. novembra leta 2016 pa je s sklepom vlade postalo javni raziskovalni zavod. Vodi ga dr. Rado Pišot. Z njim se je pred nocojšnjo slovesno akademijo ob 30. obletnici pogovarjala Tjaša Lotrič.
Na Goriškem Krasu so danes začeli dvodnevno akcijo sajenja sadik. Zjutraj se je na Fajtem hribu v občini Renče-Vogrsko zbralo 350 prostovoljcev, ravno toliko jih pričakujejo jutri v bližini Cerja v občini Miren Kostanjevica. Na 45 hektarjih bodo posadili 20 tisoč sadik. Prostovoljcem se je zjutraj pridružila tudi Nataša Uršič.
V Novi Gorici so odprli prvo »varno sobo« v Sloveniji, namenjeno uporabnikom prepovedanih drog. Njen osnovni namen je preprečitev predoziranj in zdravstvenih zapletov ter preprečevanje prenosljivih bolezni. Varna soba je umeščena poleg Dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog, ki na Sedejevi ulici v Novi Gorici deluje že skoraj 20 let. Zakaj jo odvisniki potrebujejo in zakaj je pomembna za javno zdravstvo ter kaj o njej menijo tisti, ki jo bodo uporabljali, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Nataša Uršič.
Podnebnih sprememb nismo uspeli preprečiti. Zadnje izjemne količine padavin v Španiji, kjer je v poplavah umrlo več kot dvesto ljudi, znova dokazujejo, da bodo dogodki, povezani s podnebno krizo vse bolj ekstremni. Njihove posledice lahko le še omilimo, se nanje prilagodimo. S konkretnimi ukrepi. Tudi vzdolž slovenske obale. Po najbolj pesimističnih napovedih bi morje ob višji plimi v prihodnjih desetletjih lahko poplavilo več kot 1200 hektarjev obalnih površin in ogrozilo dobrih tri tisoč osemsto prebivalcev. Koper in Izola bi do konca stoletja znova postala otoka. Strokovnjaki predlagajo številne ukrepe za postopno prilagajanje naše obale na dvig morske gladine. Prvič so jih javno predstavili na nedavnem posvetu Fakultete za pomorstvo in promet.
Leto dni po podpisu sporazuma o zagotavljanju oskrbe s pitno vodo z mrežno povezavo več regionalnih vodovodov, so župani 12-ih primorskih občin naredili korak naprej. V ponedeljek so se na skupnem sestanku dogovorili za osnutek investicijskega projekta. V njem so določili naložbe na posameznih vodovodnih sistemih, razdelili stroškovnik in določili časovnico izvedbe. Osnutek gre zdaj v potrditev na občinske svete, potem pa bodo poslali vlogo na pristojno ministrstvo. Tri četrtine denarja za naložbo zagotavljata država in Evropska unija, zato je potrebno naložbo končati v letu 2029. Gre za največji vodooskrbni projekt pri nas. Vrednost projekta je ocenjena na 118 milijonov evrov.
V washingtonsko Belo hišo se po štirih letih vrača Donald Trump. Štetje glasov po včerajšnjih volitvah še ni končano, toda kandidat republikancev že proslavlja svojo vnovično zmago in povratek na mesto predsednika Združenih držav Amerike. Kaj njegova zmaga pomeni za svet, Ameriko, Evropo in tudi Slovenijo? O tem se je Janko Petrovec pogovarjal z našim dolgoletnim dopisnikom iz Združenih držav Amerike, Edvardom Žitnikom.
Raziskovalec fašističnih taborišč Giuseppe Lorentini je prejel naziv "viteza reda za zasluge Italijanske republike". V zadnjih letih se je Lorentini ukvarjal z zgodovinskimi raziskavami in krepitvijo spomina na nekdanje fašistično taborišče Casoli, ki je delovalo med letoma 1940 in 1944. V fašističnem taborišču v Casoliju je bilo zaprtih več Slovencev, med katerimi tudi tržaški odvetnik Fortunat Mikuletič (1885-1965). Svoje bridke izkušnje v internaciji je opisal v knjigi Internatitis, ki je izšla leta 1974, še prej pa leta 1958 kot podlistek v Primorskem dnevniku. Mikuletičevo zapuščino raziskuje zgodovinar Giuseppe Lorentini, ki je dal pobudo za italijanski prevod Internatitisa, za katerega bo poskrbel Ravel Kodrič.
