Jutranjik Slovenija žaluje v spomin na žrtve ponedeljkove rudniške nesreče

Po eni najhujših rudarskih nesreč pri nas je danes v Sloveniji dan žalovanja. Trem preminulim v nesreči, ki se je v ponedeljek zgodila v jami Preloge Premogovnika Velenje, se bodo po državi poklonili z različnimi dogodki. Vlada poziva vse organizatorje kulturnih in drugih prireditev, da vsebino prireditve prilagodijo dnevu žalovanja. Ostali poudarki oddaje: - Minister je zatrdil, da uporabniki stanovanjskih skupin v Solkanu in Renčah ne bodo izgubili novega doma, ter napovedal zakonsko ureditev področja. - V Štanjelu se mladi učijo tržnih veščin na področju kreativnega podjetništva. - Pred slovenskimi rokometaši je danes odločilna tekma na svetovnem prvenstvu.

Primorski dnevnik Evropsko prestolnico kulture predstavili v Rimu

V italijanski prestolnici so predstavili uradni program Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica, ki jo bodo s celodnevnimi dogodki na obeh straneh meje svečano otvorili 8. februarja. Letos bo 40 let, kar Evropska komisija izbira Evropsko prestolnico kulture. Letos pa je tudi prvič, da sta to dve mesti, poleg tega pa še iz različnih držav. V oddaji tudi o tem: - Huda kri med Šmarčani zaradi preusmeritve prometa mimo vasi. - Stanovalci Doma na Krasu kljub odločbi inšpektorja ostajajo v skupnosti. - Hrpeljsko-kozinska občina išče interesente za vključitev v podjetniški inkubator.

Opoldnevnik RTV napoveduje osvežitev programov in optimizacijo stroškov

Svet Radiotelevizije Slovenija je sinoči soglasno sprejel programsko-produkcijski in finančni načrt za letos, ki ga je pripravila uprava. Ta na področju financ načrtuje povečanje tržnih prihodkov, optimizacijo stroškov, na kadrovskem področju pa racionalizacijo delovnih mest. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je napovedal, da bo morala Evropa okrepiti obrambne proračune, če želi uživati nadaljnjo obrambno podporo ZDA. V oddaji tudi o tem: - Novogoriška akademija umetnosti bo danes odprta za vse. - Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica izdala vodnik turističnih zanimivosti kraja in njegove preteklosti. - V Tolminu bodo nocoj predstavili nov veslaški vodnik »Soča - od izvira do morja«. - Slovenskim rokometašem se je v Zagrebu pridružil Jure Dolenec.

Aktualno Radia Koper Upokojeni idrijski knap: Prav je, da se umrlim rudarjem pokloni vsa Slovenija

Potem ko so trije rudarji izgubili življenje v eni najhujših rudarskih nesreč pri nas, je vlada v spomin na žrtve za jutri razglasila dan žalovanja. Že danes so se oglasile sirene v Šoštanju, od koder sta dva od treh preminulih. Kako to preživljajo preživeli rudarji? Delo rudarjev je težko, zahtevno delo. Odvisno je tudi od sreče. Kamerati ali tovariši pa so med seboj zelo povezani. Zato je nesreče prizadela tudi nekdanje knape na Idrijskem. Tam smo poklicali nekdanjega rudarja Jožeta Pavšiča.

Jutranjik Cimos prodaja tovarno v Senožečah

Cimosova tovarna v Senožečah je naprodaj. Zaposlenih je le še okrog sto delavcev. Iz tovarne so že začeli umikati stroje, proizvodnjo naj bi preselili drugam. Žarko Martič iz sindikata SKEI pravi, da sindikata in sveta delavcev o tem niso obvestili. Vlada je na pobudo premierja Roberta Goloba petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje. Odkop v jami, kjer se je zgodila nesreča, bodo morda opustili. V oddaji tudi o tem: - V Gazi premirje, krepijo se napadi na Zahodnem bregu. - Občina Ajdovščina išče izvajalca za prenovo strehe podružnične šole v Lokavcu. - Okolje Piran bo posodobilo evidence imetnikov parkirnih abonmajev. - Slovenska moška rokometna reprezentanca je na prvi tekmi drugega dela svetovnega prvenstva v Zagrebu osvojila načrtovani točki.

Primorski dnevnik Na Kambreškem nezadovoljni zaradi težav s pitno vodo

Prebivalci Kambreškega in okoliških zaselkov v občini Kanal ob Soči opozarjajo na velike težave, ki jih imajo s pitno vodo. To morajo že več kot leto dni prekuhavati, čeprav so pred petimi leti dobili novo vodarno, s katero naj bi razmere izboljšali. Na občini pravijo, da so vodarno pregledali in odkrili napako. Ostali poudarki oddaje: - Cimosova tovarna v Senožečah je naprodaj. - Koprski Libertas bo prenavljalo podjetje Makro5. - Jadralni kljub Burja je praznoval 70-letnico.

Aktualno Radia Koper 25 let po plazu v Logu pod Mangartom namerava država zgraditi varovalne zidove

Po skoraj 25 letih namerava država dokončati sanacijo plazu Sto(v)že v Logu pod Mangartom. Projekt vključuje vzpostavitev sistema monitoringa na plazu ter gradnjo približno 700 metrov varovalnih zidov in dveh brvi v vasi. Zdaj imajo namreč na voljo 25 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost za 6 plazov večjega obsega, med katerimi je približno 2,2 milijona evrov namenjenih za plaz v Logu pod Mangartom. Rok za izvedbo del je do sredine prihodnjega leta. Projekt so pretekli teden predstavniki ministrstva na naravne vire in prostor ter projektantska ekipa ponovno predstavili domačinom. Predstavitve v Logu pod Mangartom se je udeležila tudi Mariša Bizjak.

Opoldnevnik Novo Gorico in Gorico bo povezal tudi potniški vlak

Prenovljeno novogoriško železniško postajo bodo odprli konec januarja, osmega februarja, na dan svečane otvoritve Evropske prestolnice kulture, pa bo med Gorico in Novo Gorico začel voziti tudi potniški vlak. V oddaji tudi o tem: - Do nedelje bo Goriška knjižnica Franceta Bevka zaprta zaradi inventure. - V koprski Mali loži fotografska razstava Jake Jeraše Pregledi v vertikali. - Slovenski rokometaši se bodo pomerili z Argentino.

Jutranjik Boštjan Poklukar ostaja minister za notranje zadeve

Boštjan Poklukar pričakovano ostaja minister za notranje zadeve. Na maratonski seji državnega zbora je Poklukarjevo razrešitev podprlo 29 poslancev, proti pa je glasovalo le 35 poslancev Svobode. V SD-ju in Levici so se glasovanja vzdržali, od ministra pa med drugim pričakujejo ureditev razmer v centru za varovanje in zaščito. V oddaji tudi o tem: - V premogovniku Velenje še vedno iščejo dva pogrešana. - Dela ameriškega velikana poparta Andya Warhola na ogled v Gorici. - Pilonovo galerijo v Ajdovščini naj bi za javnost znova odprli jeseni.

Primorski dnevnik Streha na šoli v Lokavcu še vedno pušča

Ajdovska občina je objavila novo javno naročilo za sanacijo puščajoče strehe na podružnični šoli v Lokavcu. Najbolj sta na udaru dve učilnici v mansardi objekta. Občina je že junija lani objavila javno naročilo, a se nanj ni prijavil noben izvajalec, je povedal strokovni sodelavec za investicije Tomaž Jakin. Upa, da bo tokrat drugače, saj bodo imeli ponudniki več časa za pripravo in samo izvedbo sanacije v času poletnih počitnic. V oddaji še: - V Novi Gorici so pripravili zgodovinski posvet o tigrovcu Ferdu Kravanji. - V Krajinskem parku Strunjan se soočajo z velikim številom divjih prašičev. - Gledališče Koper bo leto začelo s predstavo za otroke v italijanščini.

Opoldnevnik V velenjskem rudniku se nadaljuje iskanje še dveh pogrešanih

Reševalcem se še ni uspelo prebiti do dveh pogrešanih rudarjev, ki sta od včeraj zakopana v jami Preloge. Gradivo odkopavajo ročno, so pa dopoldne uspeli namestiti transporter za odstranjevanje gline, je povedal direktor Premogovnika Marko Mavec. Ob tem je zavrnil navedbe o neustreznih varnostnih ukrepih. Z vodstvom Premogovnika se je sešel premier Robert Golob. Kot je dejal, so se dogovorili za ustavitev proizvodnje do konca reševalne akcije. V oddaji tudi o tem: - V Idriji odprli dodatno ambulanto za ljudi brez osebnega zdravnika. - Tudi na območju izolske občine vse več divjadi. - Na velikem odru SNG Nova Gorica nocoj premiera plesne uprizoritve Prometej.

Primarna: Drži nas ljubezen do glasbe

Pesem in pol: Ani Frece, Simon Vadnjal ali Rina?

Petra Onderuf: "Ko se različni ritmični vzorci povežejo …"

Lelee: "Ker moraš iti naprej!"

Potopljeni v shoegaze prizmi

Ste že slišali za skupino Jimmy Barka Experience?

"To je resnična zgodba"

"Drage Kuzle!"

Mefova nova `knjigozvočnica´

"Delujemo na polnih obratih"

"Ohranimo poletje"

Petkova anketa Pomen pisanja z roko v sodobnem svetu.

V dobi digitalizacije, ko večino komunikacije poteka prek tipkanja na zaslone telefonov, tablic in računalnikov, se pogosto spregleda pomen pisanja z roko. Raziskave kažejo, da pisanje z roko aktivira dele možganov, ki so povezani s pomnjenjem, učenjem in ustvarjalnostjo. Pri pisanju z roko se misli oblikujejo drugače, pogosto bolj premišljeno in intuitivno. To je posebej pomembno pri ustvarjalnem pisanju, kot so pesmi, zgodbe ali osebni zapiski, kjer rokopis doda čustveno dimenzijo. Dnevnik, zapiski očetovih zgodb ali preprosta pisma lahko pomagajo pri izražanju in predelavi čustev. Fizični stik s papirjem in pisalom ustvarja občutek povezanosti, ki ga tipkanje ne more. Ker smo v bili tednu pisanja z roko, smo tudi petkovo anketo posvetili tej veščini. Poklicale so nas tudi Elvira, Magda in Leonarda.

Zjutraj ABC o EPK - GO!2025 in prijatelji ter mali projekti EPK

Ob uradnem programu Evropske prestolnice kulture bo dogajanje bogatil še program GO!2025 in prijatelji. Številne dogodke in vsebine pa bodo prinesli tudi manjši projekti, ki so dobili podporo iz Sklada za male projekte EPK, financiranega iz programa Interreg Italia-Slovenija, je povedala Maja Radovanović iz Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO:

Kotiček za jeziček Kod in kam nas pelje pot ...

V današnji rubriki bomo reševali jezikovne dileme, povezane s prislovi kam/kod in tja/tam. Kam greš, kod hodiš ... tja grem, tam bom hodil ... Čeprav se ti prislovi pojavljajo v podobnem besednem okolju, njihovi pomeni niso povsem enaki. Uporabljamo jih v različnih položajih. Prisluhnimo, kdaj in na kakšen način

Bim bum bam, klepetam Zakaj se objemamo?

21. januar je od leta 1986 svetovni dan objemov. Zakaj se ljudje objemamo? Kaj čutimo, ko nas nekdo objame? In koga najraje objamemo?

Zjutraj ABC o EPK: Zelo zeleno

Zadnji od štirih sklopov uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 nosi naslov Zelo zeleno. Poučuje, kako organizirati kulturne prireditve brez odpadkov, si prizadeva za lokalno pridelano hrano in postavlja vprašanja glede njene prihodnosti. V botanično-umetniškem projektu Atlas pozabljenih sadovnjakov starim sadnim sortam posveča knjige, razstave in filme, porečje reke Soče pa obravnava v okviru umetniško-znanstvenega projekta ISOLABS. Podrobneje je o sklopu Zelo zeleno spregovoril programski vodja Evropske prestolnice kulture, Stojan Pelko.

Zjutraj ABC o EPK: Tihotapci

Program Evropske prestolnice kulture je dramaturško povezan v štiri velike sklope in tokrat predstavljamo tretjega, ki so ga poimenovali Tihotapci. Ta med drugim vključuje osrednji plesni dogodek Brezmejno telo, ki bo potekal v solkanskem kamnolomu, pa Festival kompleksnosti, na katerem bodo gostili tudi Slavoja Žižka, Didiera Eribona in Miljenka Jergovića. Projekt Nestalno pribežališče Zavoda Senzorium bo gledalca, predvsem tistega, ki ni doživel vojne, postavil v kožo imigrantov, ki so izgubili svoj dom in bili prisiljeni podati se na nevarno pot v Evropo. O tem, kako je meja med Goricama zaznamovala tretji sklop, je spregovoril programski vodja Evropske prestolnice kulture, Stojan Pelko.

Zjutraj Kako se po novem piše poslanec italijanske narodnosti?

Na spletni strani Državnega zbora je poslanec Felice Ziza že naveden z novim priimkom. Zakaj se je zanj odločil in kako ga izgovorimo?

Radijski kviz Bo držalo, da v Kanadi slavljenca za srečo namažejo po nosu?

Rojstnodnevna praznovanja v naši kulturi popestrimo z rezanjem in uživanje torte. A ni po vsem svetu tako. Preverili smo, kakšni zanimivi običaji zaznamujejo ta pomembna praznovanja vsakega posameznika in njegovih bližnjih. Si želite svoj rojstni dan praznovati na poseben način, spodj je nekaj predlogov! Teza 1: V Južni Koreji otroci na svoj prvi rojstni dan izberejo predmet, ki simbolizira njihovo prihodnost. DA / NE Teza 2: Na Jamajki je običajno, da rojstnodnevnega slavljeneca posipajo z ogljem. DA / NE Teza 3: V Kanadi rojstnodnevnega slavljeneca mažejo z maslom za srečo. DA / NE Teza 4: V Venezueli rojstnodnevni slavljenec razreže torto z mečem. DA / NE Teza 5: Na Filipinih je praznovanje rojstnega dne vedno povezano z rezanci za dolgo življenje. DA / NE

Zjutraj ABC o EPK: Kreacija novega

Eden od štirih sklopov uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 se imenuje Kreacija novega. V njem projekt Sijoče nevidno mesto razkriva, kakšna bi bila Nova Gorica, če njene prvotne zasnove ne bi zavirale politične in finančne ovire. Pod žaromete postavlja koncert klavirskega virtuoza Alexandra Gadjieva, gledališke predstave večkrat nagrajenega režiserja Tomija Janežiča in trajnostno modno revijo uveljavljene modne oblikovalke Matee Benedetti. Vsebino sklopa Kreacija novega je podal programski vodja Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Stojan Pelko.

None in nonoti Mara Barič: Slovenke sem učila peči burek, kuhati sarme…

V Slovenijo se je lani preselilo 29.908 tujih državljanov, največ iz Bosne in Hercegovine. 83-letna Mara Barič se je k nam preselila leta 1963 in tukaj se je takoj počutila doma. V čem se življenje v Bosni razlikuje od življenja pri nas? Tudi o tem se je z gospo pogovarjala Mateja Grebenjak.

Zjutraj ABC o EPK: Vojna in mir

Osnovni sklopi uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so štirje, organizatorji so jih poimenovali Vojna in mir, Kreacija novega, Tihotapci, Zelo zeleno. Prvi sklop se ukvarja tako z zgodovinsko dediščino mejnega območja kot s konflikti sodobnega časa, eden njegovih pomembnejših sadov pa bo Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja oz. EPIC. Gre za participativni prostor, namenjen izmenjavi pogledov na zgodovino preteklega stoletja, ki bo svoja vrata odprl 9. maja. O tem, kaj prvi sklop še prinaša, je govoril programski vodja Evropske prestolnice kulture Stojan Pelko.

Dopoldan in pol Poklar: Slovenija mora premagati Egipt!

Slovenka moška rokometna reprezentanca je sredi drugega dela svetovnega prvenstva v Zagrebu, danes jo čaka tekma z Egiptom. Slovenci so doslej zabeležili tri zmage proti skromnejšim tekmecem, proti kvalitetni elipi Islandije pa so izgubili. Za preboj v četrtfinale potrebno vrhunsko oddelati tekmi z Egiptom in Hrvaško. Namesto poškodovanega Nejca Cehteta se je eekipi pridružil Jure Dolenec. Več o aktualnih stvareh na prvenstvu boste slišali v pogovoru z nekdanjim reprezentantom Nejcem Poklarjem.

Dopoldan in pol Rok Rozman: "To je bolj kot vodnik knjiga o Soči z vrinjenimi navodili, kako jo preveslati od izvira do morja.«

Pred kratkim je izšel nov veslaški vodnik »Soča – od izvira do morja«. Napisal ga je kajakaš, ribič in biolog Rok Rozman, sicer gonilna sila Inštituta za promocijo in varovanje vodnih ekosistemov Leeway Collective ter gibanja Balkan River Defence. Fotografije za več kot 200 strani dolg vodnik je prispeval Rožle Bregar. Na popotovanju od izvira do morja jih je nastalo več kot 16.000, v knjigo so jih uvrstili kakšnih 200. Sočo so na 138 kilometrih razdelili v eno pohodniško in štirinajst veslaških etap. Z avtorjem Rokom Rozmanom se je Mariša Bizjak pogovarjala o vodniku, doživljanju veslanja po celotni Soči, kobariškem odloku o plovbi, Kataraktu, jezovih – tistih, ki stojijo, in tistih, ki so bili načrtovani v zgornjem delu Soče, pa so jih »junaki Soče« preprečili … o tem namreč nastaja tudi istoimenski film, ki naj bi ga dokončali prihodnje poletje.

Radio Koper svetuje Poznate moč diha?

Dihanje je najbolj temeljna in izjemno občutljiva funkcija organizma, ki daje energijo. Vsaka misel, vsaka telesna reakcija in vsako čustvo vpliva na vzorec dihanja ter s tem določa kakovost našega življenja. Ste se kdaj vprašali: zakaj smrčite in kako dihate, ko ste pod stresom. Ste vedeli, da pravilno dihanje vpliva tudi na dober spanec? Na ta in mnoga druga vprašanja bo v oddaji odgovarjal slovenski filozof športa, trener življenjskih veščin in dihalni terapevt Milan Hosta.

Pesem tedna »Drži nas ljubezen do glasbe«

»Drži nas ljubezen do glasbe« So tudi vztrajnejše, plodnejše, bolj všečne in uspešne skupine, a le ena je Primarna Po albumu Ven it' v mesto, posnetem in izdanem pred več kot desetimi leti ter drugem, kar se te novogoriške zasedbe tiče, je v izteku minulega leta v redakcijo našega radia dospela zgoščenka z naslovom Strokovnjaki se čudijo. Na njej je deset skladb, katerih avtorja sta Dejan Brilj in Leon Ukmar, ki pa jih ne ustvarjata v tandemu, ampak vsak zase. In vendar skladbe Primarne, ki večinoma koreninijo v rodovitni tradiciji bluesa in rocka, zvedavo drezajo v vsakdanjost nas slehernikov in svet, ki nas obdaja. Čisto vsaka posebej premore ali poper ali hakeljc. Za žgečkljive avdiofile po duši pa še naslednje spoznanje: Obstajajo še neizdani posnetki skupine Primarna iz začetka devetdesetih let, ko je delovala v postavi Marjan Medveščak, Romildo Kumar in Leon Ukmar. Slednji je v tokratni rubriki Pesem tedna podkrepil privilegij, ki ga je deležen Znanstveno Turistični bluz, recimo, da prvi singel z nove plošče dolgožive novogoriške zasedbe Primarna →

Odprto za srečanja Tomaž Kavčič: Mama je nekaterim gostom kar pustila ključe, da so sami zaklenili za seboj

Sredine večerne ure spet nudijo gostoljubje oddaji Midva, v kateri spoznavamo različne človeške dvojine. Tokrat ste naša gosta mama in sin: Katja Kavčič in sin Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu na dvorcu Zemono. Tomaž je že četrta generacija v družini, ki je umetnost gostoljubja pripeljala do visokega sijaja. Čeprav ima Zemono že petkrat zapored Michelinovo zvezdico, so njihove prave zvezde gostje, ki se vračajo. Kot bi prišli domov.

Dopoldan in pol ... Tau ti' zeleni' poloze, koncert ob 10. obletnici smrti Pavleta Merkúja

Deset let je minilo od smrti Pavleta Merkúja, skladatelja, etnomuzikologa, jezikoslovca, pa tudi dolgoletnega sodelavca Radia Trst A. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi, so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. Minuli petek so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo prepletla Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep spominski večer pa se je prebudila v skladatelju in dirigentu, Ambrožu Čopiju.

Dopoldan in pol Plateau z novim singlom napovedujejo veliki koncert v Kinu Šiška

Skupina Plateau leto 2025 začenja s polno paro. 1. januarja so »Platojevci« objavili svoj drugi singel, skladbo, ki raziskuje minevanje mladosti in soočanje s spremembami, ki jih prinaša čas. Pesem s svojo iskrenostjo in melodiko nagovarja krog poslušalcev, ki iščejo globlje sporočilo v glasbi. Skladbo je predstavil Andrej Kaferle, ki je priložnost izkoristil tudi za napoved aprilskega koncerta in izdajo novega albuma.

Morje in mi Neokrnjena Antarktika pred izzivi podnebne krize in naraščajočega turizma

Antarktika je izjemno fotogenična. Navdušuje s spektakularnimi razgledi, neubesedljivimi barvami ledu, neokrnjeno naravo in njenimi prebivalci pingvini, tjulnji, kiti, pticami selivkami o svojem potovanju na oddaljeno celino pripoveduje fotograf, popotnik in biolog Nejc Draganjec. Dolgoletna želja, da bi s svojim fotoaparatom lovil nepozabne antarktične trenutke, se mu je uresničila pred dvema letoma. Kot vodja fotostudia na potniški čezoceanki je namreč v eni sezoni večkrat obiskal sicer majhen del antarktičnega polotoka. Ob tem opozarja, da je Antarktika pod udarom podnebne krize, a bi lahko nepopravljivo škodo naredil tudi naraščajoči turistični obisk. Lea Širok je Draganjca na nedavnem predavanju o potovanju na Antarktiko v Izoli, povabila k pogovoru za tokratno oddajo.

Dopoldan in pol Jernej Mikuž: Morski prašički s prepoznavnim cviljenjem hitro pritegnejo pozornost

Ali ste vedeli, da so morski prašički že več kot 2000 let del človeške zgodovine? V starodavni Južni Ameriki so jih cenili ne le kot hišne ljubljenčke, ampak tudi kot simbol sreče. Tudi njihovo ime je zelo nenavadno, saj ne izvirajo iz morja niti niso prašički. Tako so jih poimenovali zaradi njihove prisrčne 'cvileče' komunikacije, ki morda spominja na pujse, ki so jih mornarji nekoč prevažali na ladjah kot del prehranskih zalog. Zaradi svoje družabnosti in nežnosti ter ljubkih pogovorov, ki jih uporabljajo za komunikacijo, so prirasli k srcu tudi Jerneju Mikužu iz naselja Žagolič blizu Cola. Jernej je pri nas eden redkih vzrediteljev teh ljubkih živalic. Prisluhnite, če želite izvedeti več o čudovitem svetu morskih prašičkov. Verjemite, s svojim prepoznavnim cviljenjem, sploh ko se bliža čas hranjenja, bodo hitro pritegnili vašo pozornost.

Od setve do žetve V Prlekiji ni kolin brez čurk oz. kašnatih klobas

Tradicija domačih kolin se sicer v Sloveniji ohranja, a hkrati počasi zamira. Eden od razlogov je vse večje zakonsko zaostrovanje in omejevanje opravljanja dejavnosti tradicionalnih kolin na slovenskih kmetijah. Poleg tega pa se tudi reja domačih prašičev vse bolj opušča, ugotavlja stroka. Da dobre in preverjeno domače mesnine oziroma koline ceni vse več ljudi, potrjuje tudi obisk na tako imenovani čurkarijadi. Že poldrugo desetletje jo v obliki ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas čurk pripravlja Društvo Antonovanje na Kogu v občini Ormož. S tem pa skrbi za ohranjanje in promocijo te tradicionalne slovenske jedi, ki kot sezonski mesni izdelek predstavlja tudi našo kulturno dediščino. V oddaji predstavimo tudi praktična projekta, ki se lotevata možnosti alternativnih paš za čebele v višjih nadmorskih legah in podaljševanja paše za opraševalce z različnimi strniščnimi dosevki. Pozanimali pa smo se tudi, kaj je v tem zimskem času treba in smiselno postoriti v sadovnjakih in vinogradih.

Brazde poteptane mladosti Jožica Jug: »Alarma me je strah bolj kot bolezni.«

Med žrtvami vojnega nasilja so bili tudi otroci. Veliko let zamolčana zgodba iz obdobja druge svetovne vojne, je usoda ukradenih otrok. Preko 600 so jih Nemci nasilno odvzeli slovenskim staršem. Tistim zavednim, aktivistom, partizanom. Bilo je avgusta 1942, ko so udejanjili načrt, po katerem so očete zaprli in ustrelili v taboriščih, materam pa iz objemov iztrgali otroke in jih nasilno ločili v prostorih celjske šole. Matere so poslali v Auschwith, otroke pa naselili na ozemlju tretjega rajha. Tiste najmlajše so dali v posvojitev nemškim družinam, starejše so v taboriščih vzgajali za delavce ali nemške vojake. V Celju sta bila tistega avgustovskega dne od mame za vedno ločena tudi Jožica Jug in njen brat Vlado. Jožica je štela rosna tri leta, ko so ji nacisti za vedno odvzeli otroštvo, mladost in korenine.

Glasbeni abonma - Kvartet Phoenix

Jazz v Hendrixu - Klara Veteršek in Jazz Sindikalisti

Gremo Plesat - Ansambel Jureta Zajca

Elvisu za 90 - Rok Ferengja Trio

Bojan Cvjetićanin (Joker Out) - Pogovor in koncert

Gremo Plesat - Primorski Fantje

Praznični koncert - Oktet Aljaž

Jazz v Hendrixu - Denis Beganović Trio

Radiolive! - Mia Guček

Glasbeni abonma - Zveneča šelestenja Luise Antoni

RadioLive! - Jet Black Diamonds

Dopoldan in pol Poklar: Slovenija mora premagati Egipt!

Slovenka moška rokometna reprezentanca je sredi drugega dela svetovnega prvenstva v Zagrebu, danes jo čaka tekma z Egiptom. Slovenci so doslej zabeležili tri zmage proti skromnejšim tekmecem, proti kvalitetni elipi Islandije pa so izgubili. Za preboj v četrtfinale potrebno vrhunsko oddelati tekmi z Egiptom in Hrvaško. Namesto poškodovanega Nejca Cehteta se je eekipi pridružil Jure Dolenec. Več o aktualnih stvareh na prvenstvu boste slišali v pogovoru z nekdanjim reprezentantom Nejcem Poklarjem.

Jutranjik Slovenija žaluje v spomin na žrtve ponedeljkove rudniške nesreče

Po eni najhujših rudarskih nesreč pri nas je danes v Sloveniji dan žalovanja. Trem preminulim v nesreči, ki se je v ponedeljek zgodila v jami Preloge Premogovnika Velenje, se bodo po državi poklonili z različnimi dogodki. Vlada poziva vse organizatorje kulturnih in drugih prireditev, da vsebino prireditve prilagodijo dnevu žalovanja. Ostali poudarki oddaje: - Minister je zatrdil, da uporabniki stanovanjskih skupin v Solkanu in Renčah ne bodo izgubili novega doma, ter napovedal zakonsko ureditev področja. - V Štanjelu se mladi učijo tržnih veščin na področju kreativnega podjetništva. - Pred slovenskimi rokometaši je danes odločilna tekma na svetovnem prvenstvu.

Petkova anketa Pomen pisanja z roko v sodobnem svetu.

V dobi digitalizacije, ko večino komunikacije poteka prek tipkanja na zaslone telefonov, tablic in računalnikov, se pogosto spregleda pomen pisanja z roko. Raziskave kažejo, da pisanje z roko aktivira dele možganov, ki so povezani s pomnjenjem, učenjem in ustvarjalnostjo. Pri pisanju z roko se misli oblikujejo drugače, pogosto bolj premišljeno in intuitivno. To je posebej pomembno pri ustvarjalnem pisanju, kot so pesmi, zgodbe ali osebni zapiski, kjer rokopis doda čustveno dimenzijo. Dnevnik, zapiski očetovih zgodb ali preprosta pisma lahko pomagajo pri izražanju in predelavi čustev. Fizični stik s papirjem in pisalom ustvarja občutek povezanosti, ki ga tipkanje ne more. Ker smo v bili tednu pisanja z roko, smo tudi petkovo anketo posvetili tej veščini. Poklicale so nas tudi Elvira, Magda in Leonarda.

Primorski dnevnik Evropsko prestolnico kulture predstavili v Rimu

V italijanski prestolnici so predstavili uradni program Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica, ki jo bodo s celodnevnimi dogodki na obeh straneh meje svečano otvorili 8. februarja. Letos bo 40 let, kar Evropska komisija izbira Evropsko prestolnico kulture. Letos pa je tudi prvič, da sta to dve mesti, poleg tega pa še iz različnih držav. V oddaji tudi o tem: - Huda kri med Šmarčani zaradi preusmeritve prometa mimo vasi. - Stanovalci Doma na Krasu kljub odločbi inšpektorja ostajajo v skupnosti. - Hrpeljsko-kozinska občina išče interesente za vključitev v podjetniški inkubator.

Dopoldan in pol Rok Rozman: "To je bolj kot vodnik knjiga o Soči z vrinjenimi navodili, kako jo preveslati od izvira do morja.«

Pred kratkim je izšel nov veslaški vodnik »Soča – od izvira do morja«. Napisal ga je kajakaš, ribič in biolog Rok Rozman, sicer gonilna sila Inštituta za promocijo in varovanje vodnih ekosistemov Leeway Collective ter gibanja Balkan River Defence. Fotografije za več kot 200 strani dolg vodnik je prispeval Rožle Bregar. Na popotovanju od izvira do morja jih je nastalo več kot 16.000, v knjigo so jih uvrstili kakšnih 200. Sočo so na 138 kilometrih razdelili v eno pohodniško in štirinajst veslaških etap. Z avtorjem Rokom Rozmanom se je Mariša Bizjak pogovarjala o vodniku, doživljanju veslanja po celotni Soči, kobariškem odloku o plovbi, Kataraktu, jezovih – tistih, ki stojijo, in tistih, ki so bili načrtovani v zgornjem delu Soče, pa so jih »junaki Soče« preprečili … o tem namreč nastaja tudi istoimenski film, ki naj bi ga dokončali prihodnje poletje.

Opoldnevnik RTV napoveduje osvežitev programov in optimizacijo stroškov

Svet Radiotelevizije Slovenija je sinoči soglasno sprejel programsko-produkcijski in finančni načrt za letos, ki ga je pripravila uprava. Ta na področju financ načrtuje povečanje tržnih prihodkov, optimizacijo stroškov, na kadrovskem področju pa racionalizacijo delovnih mest. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je napovedal, da bo morala Evropa okrepiti obrambne proračune, če želi uživati nadaljnjo obrambno podporo ZDA. V oddaji tudi o tem: - Novogoriška akademija umetnosti bo danes odprta za vse. - Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica izdala vodnik turističnih zanimivosti kraja in njegove preteklosti. - V Tolminu bodo nocoj predstavili nov veslaški vodnik »Soča - od izvira do morja«. - Slovenskim rokometašem se je v Zagrebu pridružil Jure Dolenec.

Aktualno Radia Koper Upokojeni idrijski knap: Prav je, da se umrlim rudarjem pokloni vsa Slovenija

Potem ko so trije rudarji izgubili življenje v eni najhujših rudarskih nesreč pri nas, je vlada v spomin na žrtve za jutri razglasila dan žalovanja. Že danes so se oglasile sirene v Šoštanju, od koder sta dva od treh preminulih. Kako to preživljajo preživeli rudarji? Delo rudarjev je težko, zahtevno delo. Odvisno je tudi od sreče. Kamerati ali tovariši pa so med seboj zelo povezani. Zato je nesreče prizadela tudi nekdanje knape na Idrijskem. Tam smo poklicali nekdanjega rudarja Jožeta Pavšiča.

Kotiček za jeziček Kod in kam nas pelje pot ...

V današnji rubriki bomo reševali jezikovne dileme, povezane s prislovi kam/kod in tja/tam. Kam greš, kod hodiš ... tja grem, tam bom hodil ... Čeprav se ti prislovi pojavljajo v podobnem besednem okolju, njihovi pomeni niso povsem enaki. Uporabljamo jih v različnih položajih. Prisluhnimo, kdaj in na kakšen način

Radio Koper svetuje Poznate moč diha?

Dihanje je najbolj temeljna in izjemno občutljiva funkcija organizma, ki daje energijo. Vsaka misel, vsaka telesna reakcija in vsako čustvo vpliva na vzorec dihanja ter s tem določa kakovost našega življenja. Ste se kdaj vprašali: zakaj smrčite in kako dihate, ko ste pod stresom. Ste vedeli, da pravilno dihanje vpliva tudi na dober spanec? Na ta in mnoga druga vprašanja bo v oddaji odgovarjal slovenski filozof športa, trener življenjskih veščin in dihalni terapevt Milan Hosta.

Jutranjik Cimos prodaja tovarno v Senožečah

Cimosova tovarna v Senožečah je naprodaj. Zaposlenih je le še okrog sto delavcev. Iz tovarne so že začeli umikati stroje, proizvodnjo naj bi preselili drugam. Žarko Martič iz sindikata SKEI pravi, da sindikata in sveta delavcev o tem niso obvestili. Vlada je na pobudo premierja Roberta Goloba petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje. Odkop v jami, kjer se je zgodila nesreča, bodo morda opustili. V oddaji tudi o tem: - V Gazi premirje, krepijo se napadi na Zahodnem bregu. - Občina Ajdovščina išče izvajalca za prenovo strehe podružnične šole v Lokavcu. - Okolje Piran bo posodobilo evidence imetnikov parkirnih abonmajev. - Slovenska moška rokometna reprezentanca je na prvi tekmi drugega dela svetovnega prvenstva v Zagrebu osvojila načrtovani točki.

Primorski dnevnik Na Kambreškem nezadovoljni zaradi težav s pitno vodo

Prebivalci Kambreškega in okoliških zaselkov v občini Kanal ob Soči opozarjajo na velike težave, ki jih imajo s pitno vodo. To morajo že več kot leto dni prekuhavati, čeprav so pred petimi leti dobili novo vodarno, s katero naj bi razmere izboljšali. Na občini pravijo, da so vodarno pregledali in odkrili napako. Ostali poudarki oddaje: - Cimosova tovarna v Senožečah je naprodaj. - Koprski Libertas bo prenavljalo podjetje Makro5. - Jadralni kljub Burja je praznoval 70-letnico.