Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Primorski kraji in ljudje David Krepek: V stereotipih o poštarjih je verjetno tudi kaj resnice!

Prijaznost ni nekaj samo po sebi umevnega. Dogaja se, da nas bolj preseneti, ko naletimo na ljubeznivo, dobrohotno in odprto osebo kot pa na zlovoljno in osorno. David Krepek zagotovo ni tak. Koprčani ga poznajo kot 'pojočega poštarja'. Še pred nekaj leti je raznašal pošto v centru Kopra, zdaj pa s svojo pojavo in odnosom razveseljuje prebivalce Žusterne. Med delom si prepeva in požvižgava, običajno dovolj na glas, da opozori nase, še preden pritisne na zvonec. Z njim in pa s prebivalci se je pogovarjala Jasna Preskar.

Odprto za srečanja Bodo ukrajinske sirote res morale nazaj v vojno?

Skupina ukrajinskih sirot je našla svoj novi dom v Slavini pri Postojni. Otroci zdaj hodijo v vrtec in šolo, končno živijo normalno in v miru. Maja 2022 so namreč morali oditi iz Ukrajine, saj je bilo zanje življenje v tamkajšnji sirotišnici, kjer so bivali, prenevarno. A kot kaže, se bodo v kratkem morali vrniti, čeprav tam še vedno divja vojna. To je pretreslo vse vpletene, ki so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo otroci vse, kar potrebujejo. Prisluhnite zgodbi, ki razkriva, kako otroci v Slavini živijo, hodijo v vrtec in šolo, kakšen je njihov vsakdan, kako pojejo in se smejejo. In seveda, kako srčno jim pomagajo prostovoljci ter vsi udeleženi. Koordinatorica projekta Cvetka Kernel je Urši Mravlje povedala, kaj se pravzaprav dogaja. Poklepetali sta o otrocih, o tem, kako je bilo, ko so prišli in kakšni so zdaj. Slišali boste smeh in tudi stisko, saj mikrofon prenese vse. Svoje vtise bodo delili z nami tudi vaščana, prostovoljca in vzgojiteljici. Otroci pa nam bodo s svojo razigranostjo in odprtostjo pokazali, da jim je pri nas lepo .

Aktualno Radia Koper Tina Trampuš: Drevesa so moje prijateljice, zatočišče in skupnost

Kakovost življenja in dobro počutje v mestih merimo tudi, ali celo predvsem po tem, koliko imajo zelenic in dreves. Odrasla drevesa ustvarjajo ugodno mikroklimo, boljši zrak in krepijo zdravje. Njihova senca in hlad postajata nepogrešljiva v vse bolj vročih dolgih poletjih. Prav podnebne spremembe so okrepile zavedanje o pomenu dreves na vseh ravneh, od civilne družbe do odločevalcev. Sekanje odraslih mestnih dreves zbuja neodobravanje, tudi ogorčenje. Kdo torej upravlja z drevesi? Za posek katerih dreves je potrebno imeti mnenje Zavoda za varstvo narave? Pa je odraslo drevo kdaj upravičeno posekati? In kaj je svetovni gozdni splet? O vsem tem smo se pogovarjali s Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico in … prijateljico dreves.

None in nonoti Teodora Prinčič: Iz papirčkov smo oblikovali figurice, pletli punčke, 'štrikali',…

Biljana je briška vas, daleč naokoli prepoznavna po značilnem zvoniku oglejskega tipa ob cerkvi v središču vasi. To je vas, kjer je odraščala 83-letna Teodora Prinčič. Kakšno je bilo otroštvo v briški vasi, kako ustvarjalni so bili otroci pri izdelovanju igrač, je pripovedovala Mateji Grebenjak.

Glasba Zimska pesem in pol [glasovanje]

Vsak teden poteka glasovanje za Pesem in pol Radia Koper, spletnemu glasovanju dodamo ob petkih še glasove, ki jih sprejemamo v živem programu.

Primorski kraji in ljudje Tjaša Likar: Zdaj znam živeti

Tjaša Likar iz Kopra se je zelo mlada srečala s težko boleznijo, s katero se je borila dolga 4 leta. Danes pravi, da praznuje kar tri rojstne dneve. Mieloplastični sindrom predstavlja skupino krvnih rakavih bolezni, za katere je značilno moteno dozorevanje nezrelih krvnih celic v kostnem mozgu. Z njim se sooči manj kot 10 oseb na 100.000. In pri Tjaši ni zgolj ta posebnost. V času zdravljenja je dobila priložnost, ki jo ima na svetu res le malokdo.

Aktualno

V Ajdovščini bodo razvijali meso iz izvornih celic

Premier Robert Golob in predstavniki Socialnih demokratov na sestanku usklajujejo imena kandidatov za pravosodnega ministra. V oddaji tudi o tem: - Z obnovo terasastih vrtov Pirana do večje podnebne odpornosti starega jedra. - Krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta za izredne dosežke nagradili Luigo Negro in Franka Žerjala. - Nogometaši Kopra gostujejo pri ljubljanskem Bravu

Slovenska košarkarska reprezentanca je z odliko opravila uvodni del kvalifikacij za evropsko prvenstvo

Pred dvorano in v njej se je zbralo nekaj skupin protestnikov, ki so mirno, s transparenti in zastavami izrazili solidarnost s prebivalci Palestine. V jutranjiku tudi o tem: - 19 mesecev po požaru na Krasu oškodovanci zahtevajo vsaj odgovor. - Premier naj bi državnemu zboru poslal ime kandidata za novega ministra ali ministrico. - Občina Nova Gorica bo vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o pogrebni dejavnosti.

Košarkarska tekma Slovenija : Izrael v Kopru v znamenju poostrenega nadzora in napovedi mirnih izrazov solidarnosti s Palestinci

Pred slovensko košarkarsko reprezentanco je danes še druga domača tekma kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu. V Koprski Bonifiki se bo drevi, po četrtkovi zmagi z Ukrajino pomerila še z Izraelom. Solidarnostni odbor za svobodno Palestino je ob dvoboju napovedal mirne izraze solidarnosti s prebivalci Palestine. Pred, med in po tekmi bodo policisti izvajali poostren nadzor. Košarkarji so seveda osredotočeni na tekmo, vendar niso imuni na dogajanje v svetu. V oddaji tudi o tem: - Ministrstvo poziva k izvajanju zdravniških pregledov za voznike invalide. - Kako se primorske agrarne skupnosti odzivajo na podnebne spremembe: nekaj dobrih praks in napotkov ponuja knjižica Krhka ravnotežja. - V Mirnu zelena luč občinskega sveta za gospodarsko cono, obetajo se tudi nova parkirišča. - Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku izraz jasne želje po vključenosti v skupen slovenski kulturni prostor.

Dež preprečil okoljsko katastrofo v Postojnski jami

Vse kaže, da se je Postojnska jama izognila okoljski katastrofi, ki bi jo lahko povzročilo izlitje gnojevke s kmetije v naselju Studenec pri Postojni. Glavni val onesnaženja je jamo dosegel včeraj popoldne, a je k razredčenju gnojevke na srečo prispevalo deževje. Izboljšala se je vsebnost kisika v vodi, kar je pomembno za ribe in druge živali podzemlja. Šele v prihodnjih dneh pa bo jasno, kakšna je samočistilna sposobnost jamskega sistema. Iz civilne zaščite so sporočili, da vodarna Malni ni ogrožena in je voda pitna. Za nekatera naselja pa do preklica še velja prepoved uporabe vode iz zasebnih vrtin in vodnjakov. V oddaji tudi o tem: - Ob letošnjem razpisu Gospodarske zbornice Slovenije za najboljše inovacije regije si želijo več prijav inovacij malih podjetij. - V Pivki bodo zgradili 50 neprofitnih stanovanj. - Knjiga "Vlaki za koncentracijska taborišča" zgodovinarja Luciana Patata ohranja spomin na usodo 3085 deportirancev Goriške. - Jadralec Žan Luka Zelko na evropskem prvenstvu v Atenah osvojil olimpijsko vozovnico.

Premier zdravnike pozval k takojšnji zaustavitvi stavkovnih aktivnosti

Predsednik vlade Robert Golob je zdravnice in zdravnike pozval, da takoj zaustavijo stavkovne aktivnosti ter prekinejo negotovost in agonijo slovenskih pacientov v javnem zdravstvenem sistemu. V oddaji tudi o tem: - Onesnaženje reke Pivke naj bi do jutra doseglo Postojnsko jamo. - Pedagoška fakulteta v središču Kopra odprla nove prostore. - Novogoriški dom upokojencev napovedal dvig cen oskrbnin.

Hrvaška je potrdila dogovor z Italijo o izključnem gospodarskem pasu

Kaj to pomeni za Slovenijo? Pravniki menijo, da je to sicer pomembna novica, a ne vpliva na pravice naše države. V oddaji tudi o tem: - Predsednica države pozvala k začasni prekimitvi zdravniške stavke. - Ob onesnaženju na Postojnskem se vrstijo opozorila po ostrejših ukrepih. - "Primorska poje" bo danes odmevala v Brdih. - Slovenci z zmago začeli kvalifikacije za evropsko prvenstvo v košarki.

Med predlagatelji in nasprotniki sprememb zakona o varstvu okolja vse bolj napeto.

Predstavniki delavcev Salonita Anhovo vztrajajo, da predlagane spremembe okolijskega zakona vodijo v zaprtje anhovske cementarne. Občina te navedbe zavrača in odločno podpira zakonske spremembe. V oddaji tudi o tem: Odlok o plovbi po Soči gre na ustavno sodišče Predsednica republike bo podpisala odlok o razpisu evropskih volitev Solidarnostni odbor za svobodno Palestino pred nedeljsko košarkarsko tekmo v Kopru napoveduje mirne izraze solidarnosti s Palestinkami in Palestinci

Odlok o plovbi po Soči gre na ustavno sodišče

Vse tri občine so sprejele lasten odlok z različnimi cenami dovolilnic. Najvišje cene je določila občina Kobarid, zato bo zakonitost njenega odloka presojalo ustavno sodišče. V oddaji tudi o tem: - Luka Koper lani z manjšim dobičkom. - Ministrica za kmetijstvo obljubila pomoč po ekološki katastrofi. - Postojska jama bo občini namenila 4,6 milijona evrov.

Padavine bi lahko omilile fekalno onesnaženje v Postojni

Pristojne službe še vedno skrbno spremljajo potovanje fekalnega onesnaženja, ki ga je povzročila nesreča na ekološki kmetiji Žgajnar na Studencu pri Postojni. Napovedane padavine pa so dobrodošle predvsem zaradi ohranjanja živeža v vodi. Poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk: "Ne gelde na izredno visk vodostaj v Nanoščici in Pivki fekalni madež potuje počasi." Kraj ekološke nesreče si bo danes popoldne ogledala tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušič. Ostalih poudarki oddaje: - Albanski parlament potrdil migracijski dogovor z Italijo. - Usklajevalni predlogi za izolski občinski prostorski načrt so pripravljeni. - Kljub zakonski ureditivi veliko javnih spletnih vsebin nedostopnih ranljivim skupinam. - V Mestni galeriji Nova Gorica razstavljata prejemnika osrednje nagrade 23. mednarodnega festivala Pixxelpoint. - Slovenski košarkarji v Kopru začenjajo kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu.

Tina Trampuš: Drevesa so moje prijateljice, zatočišče in skupnost

Kakovost življenja in dobro počutje v mestih merimo tudi, ali celo predvsem po tem, koliko imajo zelenic in dreves. Odrasla drevesa ustvarjajo ugodno mikroklimo, boljši zrak in krepijo zdravje. Njihova senca in hlad postajata nepogrešljiva v vse bolj vročih dolgih poletjih. Prav podnebne spremembe so okrepile zavedanje o pomenu dreves na vseh ravneh, od civilne družbe do odločevalcev. Sekanje odraslih mestnih dreves zbuja neodobravanje, tudi ogorčenje. Kdo torej upravlja z drevesi? Za posek katerih dreves je potrebno imeti mnenje Zavoda za varstvo narave? Pa je odraslo drevo kdaj upravičeno posekati? In kaj je svetovni gozdni splet? O vsem tem smo se pogovarjali s Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico in … prijateljico dreves.

Ministrstvo z vodstvi zavodov o delu po začetku veljave preklicev soglasij za nadurno delo

V manj kot tednu dni sta javnost pretresli dve hudi napaki pri zdravljenju bolnikov. Analiza bo pripomogla, da bo tako hudih napak v medicini v bodoče čim manj, pravi predsednik komisije za medicinsko etiko, Božidar Voljč, a ob tem izpostavlja, da posledice doživljenjsko nosijo pacienti. Že 6. teden teče zdravniška stavka. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel se pogajanj ne udeležuje, se bo pa danes vnovič srečala z direktorji zdravstvenih zavodov. V oddaji tudi o tem: - Občina Ajdovščina v evropskem projektu za izboljšanje protipožarne ogroženosti naravnega okolja. - Z mestnimi drevesi moramo začeti strateško upravljati. - Kmetijske organizacije bodo s protestom v nekaterih mestih danes opozorile na nevzdržen položaj. - V Trstu od danes na ogled več kot 50 del priznanega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha.

Glasba

Jutranji program

None in nonoti Marica Pavlin: Prve simpatije so se zgodile na plesu… Takrat si še malo "šutast".

Miren se ponaša z bogato čevljarsko tradicijo. Iz čevljarske družine prihaja tudi 91-letna Marica Pavlin. Mateja Grebenjak pravi, da je gospa polna energije in volje do življenja. Obiskala jo je v Domu upokojencev Nova Gorica, kjer sta se spominjali tudi prvih simpatij.

Od setve do žetve Slovenska ekološka kurkuma in mikrozelenjava

V oddaji Od setve do žetve smo se najprej ustavili pri dveh zanimivih projektih, ki ju kot vodilni partner koordinira Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor – prvi je slovenska ekološka kurkuma, drugi pa mikrozelenjava. Ob vse večjem poudarjanju lokalne pridelave in naraščajočem povpraševanju po kurkumi in mikrozelenjavi s projektom v okviru razvoja podeželja spodbujajo njuno pridelavo. Spomnili pa smo še na pridelavo slovenskega ingverja in se pogovarjali s predsednico Društva kmečkih žena Turnišče Marijo Ščap.

None in nonoti Teodora Prinčič: Iz papirčkov smo oblikovali figurice, pletli punčke, 'štrikali',…

Biljana je briška vas, daleč naokoli prepoznavna po značilnem zvoniku oglejskega tipa ob cerkvi v središču vasi. To je vas, kjer je odraščala 83-letna Teodora Prinčič. Kakšno je bilo otroštvo v briški vasi, kako ustvarjalni so bili otroci pri izdelovanju igrač, je pripovedovala Mateji Grebenjak.

Od setve do žetve Novosti glede prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov

Vinogradniki, ki so morali izkrčiti svoje vinograde zaradi zlate trsne rumenice, lahko oddajo vlogo in izjavo ter tudi opravijo prestrukturiranje do 15. junija letos. Preostali pa morajo po oddani vlogi začeti prestrukturiranje v novem vinskem letu po 1. avgustu. Za vinogradnike je ta ukrep zelo dobrodošel. V oddaji tudi o letošnjih sadjarskih dnevih v Posavju in kako se s pašno rejo upreti zaraščanju kraške krajine.

None in nonoti Jožko Martelanc: Obiskovali smo italijansko šolo in morali smo govoriti italijansko

Primorska se je v obdobju med obema svetovnima vojnama znašla v težki družbeno-politični situaciji. O spominih na otroštvo v Šempetru pri Gorici in na italijansko okupacijo se je Mateja Grebenjak v izteku lanskega leta pogovarjala z Jožkom Martelancem, ki se je žal januarja poslovil. Bil je novinar in urednik Primorskih novic, direktor Zavoda za zaposlovanje Nova Gorica in direktor Zdravstvenega doma Nova Gorica.

Od setve do žetve 10 let po žledu

Te dni mineva 10 let od katastrofalnega žledoloma na Postojnskem in širšem območju Notranjske. Kako uspešna je bila sanacija? Katere drevesne vrste so se izkazale za najboljše na prizadetih obočjih? Na Goriškem pa v teh dneh marsikje jedo solkanski regovt. Postopek pridelave je vse prej kot enostaven, zato so temu primerne tudi cene. Razveseljive novice pa prihajajo iz vasice Pedrovo. Polovica je leži na kraškem, polovica pa na flišnem območju. V po 2. svetovni vojni skorja izpraznjeno naselje se namreč vrača življenje. Tam oživljata kmetijo biolog Borut Kokalj in ekonomist Tom Ločniškar, ki je v želji, da bi se čimbolj posvečal avtohtonim pasmam drobnice, pustil službo in postal kmetovalec.

None in nonoti Metoda Semolič: Mladost je bila lepa, a je šla prehitro mimo

Danes si težko predstavljamo življenje brez telefona, interneta in založenih trgovskih polic. Varovanci domov upokojencev se spominjajo skromnega otroštva. 89-letna Metoda Semolič iz Mirna je odraščala v veliki družini s petimi otroki. Obiskala jo je Mateja Grebenjak.

Od setve do žetve Največ robotov v živinorejski panogi

V prvi februarski oddaji Od setve do žetve smo izpostavili zeleno, varno in digitalno kmetijstvo, nato pa smo se pozanimali, kako je s pridelavo sladkorne pese, potem ko je ta po odpravi evropskih kvot v Sloveniji znova dovoljena. Ali je prav industrijska konoplja na podnebne spremembe prilagodljiva rastlina, ki bi jo veljalo pridelovati v večjem obsegu? Tudi o tem smo govorili v tej oddaji.

Kotiček za jeziček FRAZEMI - NOS

Tokrat predstavljamo frazeme, ki so povezani z nosom: iti za nosom, pod nosom se obrisati, koga za nos vleči ...

None in nonoti Tomo Mončić: Ljudje so postali zmešani

Kot otrok vzameš stvari, ki te obkrožajo, za samoumevne, tako okolico kot navade. Danes bomo poslušali zgodbo 88-letnega Toma Mončića, ki se je iz Karlovca preselil v Slovenijo. Danes biva v Domu upokojencev Nova Gorica. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Od setve do žetve Zadruge so spet v modi

Čas negotovosti, v katerem smo, kliče po povezovanju in soustvarjanju stabilnejše prihodnosti. V tujini kmetje ne nastopajo sami na trgu, ampak povezani, tako zmanjšajo stroške in so odpornejši na krize. V oddaji predstavljamo enega od uveljavljenih poslovnih zadružnih modelov pri nas, ko kmete povezuje mlekarna. Govorimo o mlekarni Celeia, ki je v skoraj 100% lastništvu kmetov zadružnikov. Spoznamo trajnostni model v Španiji -specilizirano ovčerejsko kooperativo, ki gradi na močni blagovni znamki z zaščiteno geografsko označbo. Na pot pa pospremimo tudi povezovanje ekoloških kmetov iz Pomurja v društvu in v zadrugi.

Dnevni program

Dopoldan in pol Andrej Štular in Janez Grošelj - dva umetnika združujeta vsak svoj lastni pristop v razstavi Refleksije

V Mestni galeriji Nova Gorica razstavljata prejemnika osrednje nagrade 23. mednarodnega festivala Pixxelpoint Janez Grošelj in Andrej Štular. Nagrado sta prejela za svojo ambientalno prostorsko instalacijo z naslovom Mesto-skica. Refleksije – preprost, a zgovoren naslov povezuje sporočilno premišljeno celoto razstavljenih eksponatov in njihov dialog s svetlobo ter s sencami. Avtorja sodita v različna generacijska svetova in vsak od njiju razvija povsem samosvojo in samolastno izrazno poetiko. Pri skupnem delu pa ju povezuje raziskovanje svetlobe kot prvine izraza in njenih učinkov v kontekstu sodobne umetnosti. Janez Grošelj in Andrej Štular v prostor galerije razprostirata urbano krajino, ji dodajata nove prvine, ki s sopostavitvijo ustvarjajo učinkovite sporočilne trenutke. Razstavo spremlja katalog z besedilom umetnostnega zgodovinarja Matjaža Brulca ter vrsto reprodukcij, kot so organizatorji zapisali v vabilu pa razstava: »odpira prostor za svojevrsten estetski užitek in kontemplacijo, predvsem za razmislek o mestnem habitatu, njegovi večznačnosti in raznolikosti.«

Dopoldan in pol Stella tokrat slavi brezglavo zaljubljenost

Štajersko dekle Špela Jezovšek, ki jo v glasbenem svetu poznamo kot Stello, je zmagala v rubriki Pesem in pol s skladbo 'Zločinec'. Z njo slavi brezglavo zaljubljenost.

Primorski kraji in ljudje David Krepek: V stereotipih o poštarjih je verjetno tudi kaj resnice!

Prijaznost ni nekaj samo po sebi umevnega. Dogaja se, da nas bolj preseneti, ko naletimo na ljubeznivo, dobrohotno in odprto osebo kot pa na zlovoljno in osorno. David Krepek zagotovo ni tak. Koprčani ga poznajo kot 'pojočega poštarja'. Še pred nekaj leti je raznašal pošto v centru Kopra, zdaj pa s svojo pojavo in odnosom razveseljuje prebivalce Žusterne. Med delom si prepeva in požvižgava, običajno dovolj na glas, da opozori nase, še preden pritisne na zvonec. Z njim in pa s prebivalci se je pogovarjala Jasna Preskar.

Morje in mi Piran z obnovo terasastih vrtov do večje podnebne odpornosti

Piran nima prav veliko prostora za nove zelene površine. Vendar bodo te ključne za lajšanje življenja v vse bolj sušnih in pregretih poletjih. Znanstveniki, Pirančani, predstavniki občine, krajevne skupnosti, nevladnih organizacij in podjetniki so se po številnih pogovorih o mogočih ozelenitvah starega jedra odločili za obnovo zdaj degradiranega območja terasastih vrtov, stisnjenih med mesto in obokane zidove piranske cerkve. Zamisel je nastala v okviru delavnic živega laboratorija projekta SCORE, v katerega je poleg Pirana vključenih še devet evropskih mest. Vsa sledijo sitemu cilju: povečati podnebno odpornost obmorskih mest s trajnostnimi ukrepi, ki njabolj ustrezajo določenemu lokalnemu okolju. Podrobneje pa zdaj v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Dopoldan in pol Primorska poje je koncertna stalnica in znanilka pomladi

Primorska poje velja za enega od stebrov zborovskega petja v enotnem slovenskem kulturnem prostoru, hkrati pa je platforma, ki pomembno prispevka k nadaljnjemu razvoju tradicije zborovske glasbe. Prvi trije koncerti bodo na Goriškem: v Vipolžah, Biljah in Braniku. Revija se bo do svojega sklepnega koncerta v maju na Goriško vrnila še parkrat, vmes pa naredila dolgo pot po celi Primorski in obiskala še sosednje države.

Odprto za srečanja Bodo ukrajinske sirote res morale nazaj v vojno?

Skupina ukrajinskih sirot je našla svoj novi dom v Slavini pri Postojni. Otroci zdaj hodijo v vrtec in šolo, končno živijo normalno in v miru. Maja 2022 so namreč morali oditi iz Ukrajine, saj je bilo zanje življenje v tamkajšnji sirotišnici, kjer so bivali, prenevarno. A kot kaže, se bodo v kratkem morali vrniti, čeprav tam še vedno divja vojna. To je pretreslo vse vpletene, ki so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo otroci vse, kar potrebujejo. Prisluhnite zgodbi, ki razkriva, kako otroci v Slavini živijo, hodijo v vrtec in šolo, kakšen je njihov vsakdan, kako pojejo in se smejejo. In seveda, kako srčno jim pomagajo prostovoljci ter vsi udeleženi. Koordinatorica projekta Cvetka Kernel je Urši Mravlje povedala, kaj se pravzaprav dogaja. Poklepetali sta o otrocih, o tem, kako je bilo, ko so prišli in kakšni so zdaj. Slišali boste smeh in tudi stisko, saj mikrofon prenese vse. Svoje vtise bodo delili z nami tudi vaščana, prostovoljca in vzgojiteljici. Otroci pa nam bodo s svojo razigranostjo in odprtostjo pokazali, da jim je pri nas lepo .

Radio Koper svetuje Naravna nega kože

V svetovalni oddaji ponujamo nekaj naravnih rešitev za nego kože, obraza in tudi ust, ki je izjemno pomembna sploh ob težkih boleznih in prav zaradi tega nekatere snovi ne bi smele še dodatno obremenjevati organizma. Z nami se je Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.

Dopoldan in pol Z nakupom v 'second hand' trgovini manj smeti

Včasih se zdi, da kar polnimo omare, posebej tista oblačila za posebne priložnosti oblečemo enkrat ali dvakrat potem jih pa prekladamo. Prav za ta pa običajno tudi največ odštejemo. Potem sta tu še moda ali zgrešen nakup. Tone oblačil in tone smeti. V svetu je trend kupovanja in uporabe rabljenih oblačil iz »second hand« trgovin že leta prisoten in še se povečuje. Zdaj se tudi pri nas ljudje vse pogosteje odločijo za tovrstne nakupe. Veliko je lepih oblek, ki so bile oblečene le enkrat ali pa celo nikoli, vsakdanja oblačila so lepo ohranjena in čakajo drugo priložnost, večne vintage obleke ali posebni kosi vedno ujamejo pogled. Matej Gjurin, ki je bil pri nas eden prvih, ki je zagrizel v to, in ima svoj »Gvant« še danes, je Urši Mravlje povedal, kako se trend spreminja, kdo kupuje in zakaj, pa tudi, če je že prodal kakšno poročno obleko.

Dopoldan in pol Pomen in vloga pasjega imena v slovenščini

Marko Snoj, jezikoslovec in etimolog na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je avtor knjige Imena slovenskih psov. Delo ponuja v branje tako tistim, ki iščejo ime za svojega psa, kakor onim, ki se ukvarjajo s kinologijo. Ne gre le za slovar, temveč tudi za poglobljeno analizo. Marko Snoj je velik ljubitelj psov. Doma ima dva kelpija, Mokoša in Lamo. Pasjih imen nikoli ne izbira naključno. Prepričan je, da morajo imeti pravi pomen.

Dopoldan in pol Danes se lahko močne padavine pojavijo kadarkoli

Še dober mesec je do začetka pomladi, pa v sredini februarja že močno sonce sije in temperature okoli 15 stopinj Celzija. Je pust že pregnal zimo? Saša Zidar iz Ilirske Bistrice, ki vremenske razmere intenzivno spremlja zadnjih 15 let, pravi, da zime še ni konec in da lahko v marcu ali aprilu znova pričakujemo pozebo. In tudi poplave ob reki Reki se pojavljajo bolj pogosto. Zakaj?

Nedelja na športnih igriščih Samo Masleša, dobitnik Bloudkove plakete: Mladi so spužve

Z doktorjem kinezioloških znanosti, velikim ljubiteljem športa, ki ima za seboj že več kot 30 let izkušenj v judu, prejemnikom Bloudkove plakete za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa, se je avtor pogovarjal tudi o vlogi športnih trenerjev in staršev pri razvoju otrokove osebnosti. "Prehitro se začenja s specializacijo in prehitro hrepenimo po rezultatih. Tudi starši," je v oddaji Nedelja na športnih igriščih povedal Samo Masleša.

Koncerti iz studia Hendrix

Najnovejše

Dopoldan in pol Andrej Štular in Janez Grošelj - dva umetnika združujeta vsak svoj lastni pristop v razstavi Refleksije

V Mestni galeriji Nova Gorica razstavljata prejemnika osrednje nagrade 23. mednarodnega festivala Pixxelpoint Janez Grošelj in Andrej Štular. Nagrado sta prejela za svojo ambientalno prostorsko instalacijo z naslovom Mesto-skica. Refleksije – preprost, a zgovoren naslov povezuje sporočilno premišljeno celoto razstavljenih eksponatov in njihov dialog s svetlobo ter s sencami. Avtorja sodita v različna generacijska svetova in vsak od njiju razvija povsem samosvojo in samolastno izrazno poetiko. Pri skupnem delu pa ju povezuje raziskovanje svetlobe kot prvine izraza in njenih učinkov v kontekstu sodobne umetnosti. Janez Grošelj in Andrej Štular v prostor galerije razprostirata urbano krajino, ji dodajata nove prvine, ki s sopostavitvijo ustvarjajo učinkovite sporočilne trenutke. Razstavo spremlja katalog z besedilom umetnostnega zgodovinarja Matjaža Brulca ter vrsto reprodukcij, kot so organizatorji zapisali v vabilu pa razstava: »odpira prostor za svojevrsten estetski užitek in kontemplacijo, predvsem za razmislek o mestnem habitatu, njegovi večznačnosti in raznolikosti.«

Dopoldan in pol Stella tokrat slavi brezglavo zaljubljenost

Štajersko dekle Špela Jezovšek, ki jo v glasbenem svetu poznamo kot Stello, je zmagala v rubriki Pesem in pol s skladbo 'Zločinec'. Z njo slavi brezglavo zaljubljenost.

Opoldnevnik V Ajdovščini bodo razvijali meso iz izvornih celic

Premier Robert Golob in predstavniki Socialnih demokratov na sestanku usklajujejo imena kandidatov za pravosodnega ministra. V oddaji tudi o tem: - Z obnovo terasastih vrtov Pirana do večje podnebne odpornosti starega jedra. - Krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta za izredne dosežke nagradili Luigo Negro in Franka Žerjala. - Nogometaši Kopra gostujejo pri ljubljanskem Bravu

Jutranjik Slovenska košarkarska reprezentanca je z odliko opravila uvodni del kvalifikacij za evropsko prvenstvo

Pred dvorano in v njej se je zbralo nekaj skupin protestnikov, ki so mirno, s transparenti in zastavami izrazili solidarnost s prebivalci Palestine. V jutranjiku tudi o tem: - 19 mesecev po požaru na Krasu oškodovanci zahtevajo vsaj odgovor. - Premier naj bi državnemu zboru poslal ime kandidata za novega ministra ali ministrico. - Občina Nova Gorica bo vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o pogrebni dejavnosti.

Glasba po željah Glasba po željah

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Opoldnevnik Košarkarska tekma Slovenija : Izrael v Kopru v znamenju poostrenega nadzora in napovedi mirnih izrazov solidarnosti s Palestinci

Pred slovensko košarkarsko reprezentanco je danes še druga domača tekma kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu. V Koprski Bonifiki se bo drevi, po četrtkovi zmagi z Ukrajino pomerila še z Izraelom. Solidarnostni odbor za svobodno Palestino je ob dvoboju napovedal mirne izraze solidarnosti s prebivalci Palestine. Pred, med in po tekmi bodo policisti izvajali poostren nadzor. Košarkarji so seveda osredotočeni na tekmo, vendar niso imuni na dogajanje v svetu. V oddaji tudi o tem: - Ministrstvo poziva k izvajanju zdravniških pregledov za voznike invalide. - Kako se primorske agrarne skupnosti odzivajo na podnebne spremembe: nekaj dobrih praks in napotkov ponuja knjižica Krhka ravnotežja. - V Mirnu zelena luč občinskega sveta za gospodarsko cono, obetajo se tudi nova parkirišča. - Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku izraz jasne želje po vključenosti v skupen slovenski kulturni prostor.

Glasba po željah Glasba po željah

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Opoldnevnik Dež preprečil okoljsko katastrofo v Postojnski jami

Vse kaže, da se je Postojnska jama izognila okoljski katastrofi, ki bi jo lahko povzročilo izlitje gnojevke s kmetije v naselju Studenec pri Postojni. Glavni val onesnaženja je jamo dosegel včeraj popoldne, a je k razredčenju gnojevke na srečo prispevalo deževje. Izboljšala se je vsebnost kisika v vodi, kar je pomembno za ribe in druge živali podzemlja. Šele v prihodnjih dneh pa bo jasno, kakšna je samočistilna sposobnost jamskega sistema. Iz civilne zaščite so sporočili, da vodarna Malni ni ogrožena in je voda pitna. Za nekatera naselja pa do preklica še velja prepoved uporabe vode iz zasebnih vrtin in vodnjakov. V oddaji tudi o tem: - Ob letošnjem razpisu Gospodarske zbornice Slovenije za najboljše inovacije regije si želijo več prijav inovacij malih podjetij. - V Pivki bodo zgradili 50 neprofitnih stanovanj. - Knjiga "Vlaki za koncentracijska taborišča" zgodovinarja Luciana Patata ohranja spomin na usodo 3085 deportirancev Goriške. - Jadralec Žan Luka Zelko na evropskem prvenstvu v Atenah osvojil olimpijsko vozovnico.

Primorski dnevnik Premier zdravnike pozval k takojšnji zaustavitvi stavkovnih aktivnosti

Predsednik vlade Robert Golob je zdravnice in zdravnike pozval, da takoj zaustavijo stavkovne aktivnosti ter prekinejo negotovost in agonijo slovenskih pacientov v javnem zdravstvenem sistemu. V oddaji tudi o tem: - Onesnaženje reke Pivke naj bi do jutra doseglo Postojnsko jamo. - Pedagoška fakulteta v središču Kopra odprla nove prostore. - Novogoriški dom upokojencev napovedal dvig cen oskrbnin.

Morje in mi Piran z obnovo terasastih vrtov do večje podnebne odpornosti

Piran nima prav veliko prostora za nove zelene površine. Vendar bodo te ključne za lajšanje življenja v vse bolj sušnih in pregretih poletjih. Znanstveniki, Pirančani, predstavniki občine, krajevne skupnosti, nevladnih organizacij in podjetniki so se po številnih pogovorih o mogočih ozelenitvah starega jedra odločili za obnovo zdaj degradiranega območja terasastih vrtov, stisnjenih med mesto in obokane zidove piranske cerkve. Zamisel je nastala v okviru delavnic živega laboratorija projekta SCORE, v katerega je poleg Pirana vključenih še devet evropskih mest. Vsa sledijo sitemu cilju: povečati podnebno odpornost obmorskih mest s trajnostnimi ukrepi, ki njabolj ustrezajo določenemu lokalnemu okolju. Podrobneje pa zdaj v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Opoldnevnik Hrvaška je potrdila dogovor z Italijo o izključnem gospodarskem pasu

Kaj to pomeni za Slovenijo? Pravniki menijo, da je to sicer pomembna novica, a ne vpliva na pravice naše države. V oddaji tudi o tem: - Predsednica države pozvala k začasni prekimitvi zdravniške stavke. - Ob onesnaženju na Postojnskem se vrstijo opozorila po ostrejših ukrepih. - "Primorska poje" bo danes odmevala v Brdih. - Slovenci z zmago začeli kvalifikacije za evropsko prvenstvo v košarki.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt