Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človek se s svojimi dejavnostmi vse bolj širi v habitate, ki od nekdaj pripadajo živalim. S tem ogroža sebe in številna druga bitja. Izrablja neobnovljive vire, pa tudi obnovljive, ki zaradi prekomernih in pretiranih posegov človeka ne morejo znova zaživeti. Naj navedemo le dva primera: pretiran izlov rib ali pretirana sečnja gozdov. Zato je smotrno, da okolje varujemo in omejimo tiste dejavnosti človeka, ki so za naravo in okolje škodljive. V tej smeri razmišlja tudi filozof dr. Tomaž Grušovnik v svojih obravnavah živalske in okoljske etike.
Letos se je po dolgoletnem premoru z novo glasbo in s koncerti vrnila Lara Baruca. In tako nam ni ušla napoved letošnjega prazničnega koncerta Pihalnega orkestra Piran, da bo z njimi kot gostja nastopila Aleksandra Čermelj. Preverili smo, ali to morda pomeni, da se tudi ta primorska pevka vrača na glasbeno sceno.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili finančni pismenosti. Ljudska univerza Nova Gorica je začela izvajati različne izobraževalne programe, namenjene krepitvi finančne pismenosti. Ti so nastali na pobudo Evropske komisije, ki si želi večjo finančno usposobljenost odraslih, cilj katerega je izboljšati finančne veščine posameznikov. Tako izobraževanje je bilo do zdaj v Sloveniji po večini plačljivo in manj dostopno širši javnosti, zato ne preseneča, da so v Novi Gorici prvi termini že zasedeni. Kakšne so vsebine izobraževalnih programov, komu so namenjeni in zakaj se jih je dobro udeležiti, bo povedala Polona Konjedic iz Ljudske univerze Nova Gorica. V svetovalno oddajo jo je povabila Nataša Uršič.
Na nedavnih dnevih arhitekture v Piranu je sodelovala tudi arhitektka Marina Tabassum iz Bangladeša, sicer tudi predavateljica na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, ki je bila tudi na čelu letošnje žirije za podelitev nagrade Piranesi. Naredila je izjemen vtis predvsem s predstavitvijo svojega dela v domovini, posebej z nekaj sto dolarji vrednimi mobilnimi stukturami, iz katerih nastajajo preprosta bivališče za revnejše prebivalstvo. Nekaj minut si je vzela tudi za naš radio.
Izbiramo med naslednjimi skladbami: Na koncu leta - Neisha in Jernej Celestina, Tebi - Monika Avsenik, Vili v slovo - Boštjan Pertinač
V prazničnem času, ko ulice zaživijo v soju luči in zvokih veselja, se pogosto pojavijo tudi moteči zvoki petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Močni poki, svetlobni učinki so za nekatere nepogrešljiv del prazničnega vzdušja, za druge pa nezaželena motnja, ki povzroča strah in nelagodje. Pokanje petard sicer morda prinaša trenutke zabave, a lahko povzroči resne posledice. Poškodbe rok in oči, požari ter strah pri ljudeh in živalih so pogosti spremljevalci praznikov. Veterinarji opozarjajo, da se živali zaradi glasnih eksplozij pogosto prestrašijo, kar lahko vodi v beg ali celo poškodbe. Kje je meja med prazničnim vzdušjem in ogrožanjem varnosti? Kaj vam pomeni uporaba petard – je to tradicija, brez katere si praznikov ne predstavljate, ali bi lahko uživali tudi brez tega? Menite, da bi morala biti uporaba petard v prazničnem času strožje omejena ali prepovedana? Ali ste že kdaj imeli negativno izkušnjo s pokanjem petard? V zadnjih letih se zdi, da se vedno več posameznikov zaveda, da je mogoče pričarati čarobno praznično vzdušje tudi brez nepotrebnega hrupa in tveganja. Pa je res tako? Več v tokratni anketi.