Opoldnevnik V velenjskem rudniku se nadaljuje iskanje še dveh pogrešanih

Reševalcem se še ni uspelo prebiti do dveh pogrešanih rudarjev, ki sta od včeraj zakopana v jami Preloge. Gradivo odkopavajo ročno, so pa dopoldne uspeli namestiti transporter za odstranjevanje gline, je povedal direktor Premogovnika Marko Mavec. Ob tem je zavrnil navedbe o neustreznih varnostnih ukrepih. Z vodstvom Premogovnika se je sešel premier Robert Golob. Kot je dejal, so se dogovorili za ustavitev proizvodnje do konca reševalne akcije. V oddaji tudi o tem: - V Idriji odprli dodatno ambulanto za ljudi brez osebnega zdravnika. - Tudi na območju izolske občine vse več divjadi. - Na velikem odru SNG Nova Gorica nocoj premiera plesne uprizoritve Prometej.

Jutranjik Po nesreči v Premogovniku Velenje iščejo pogrešana rudarja

Šaleška dolina žaluje, sinoči se je zgodila huda rudniška nesreča. V Premogovniku Velenje je prišlo do vdora mulja in vode, reševalne ekipe še vedno iščejo dva pogrešana rudarja, potem ko so tretjega našli mrtvega. Kot je dejal generalni direktor rudnika Marko Mavec, je malo možnosti, da bi rudarja preživela nesrečo. Večina prisotnih rudarjev se je po vdoru pravočasno umaknila na varno, trem pa to ni uspelo. Ker se je del jame porušil, je intervencija tvegana tudi za reševalce. - Policijski center za varovanje in zaščito dobiva novega šefa, bo minister Pokukar zato prestal interpelacijo? - Prihodnje študijsko leto trikratni dvig subvencije za bivanje študentov pri zasebnikih - Cirius Vipava že 60 let skrbi za celostno obravnavo otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju - Slovenski rokometaši v Zagrebu izgubili z Islandijo

Primorski dnevnik Nadzor na slovensko italijanski meji ne bo oviral dogajanja med EPK

V Novi Gorici so srečali notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške. Podpisali so memorandum glede skupnih tristranskih patrulj na hrvaški zunanji meji. Nadzor želijo uvesti čim prej, sledilo pa bo trimesečno poskusno obdobje. Italija medtem ohranja poostren nadzor na meji do 18. junija, a minister Matteo Piantedosi v luči skorajšnje otvoritve Evropske prestolnice kulture, zagotavlja, da ne bo ovir za prost pretok med obema mestoma. V oddaji tudi o tem: - V občini Renče Vogrsko od novega lastnika Marteksa pričakujejo okolju prijazne vsebine. - Popolnoma prenovljen vrtec v Rižani. - V Olmu kmalu nov parkrni režim.

Opoldnevnik Notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške so podpisali operativni memorandum glede skupnih patrulj na hrvaški zunanji meji

Boštjan Poklukar, Matteo Piantedosi in Davor Božinović so v Novi Gorici razpravljali o razmerah na zahodnobalkanski migracijski poti. Vodje policij treh držav so podpisali operativni memorandum glede skupnih tristranskih patrulj na hrvaški zunanji meji. V oddaji tudi o tem: -Vladna izhodišča za davek na stanovanjske nepremičnine še vedno dvigujejo prah. -V pričakovanju inavguracije Donalda Trumpa. -Kompleks Martex v Volčji Dragi prodan, a menda težave z urejanjem zemljiško-knjižnih zadev. - Slovenski rokometaši bodo na svetovnem prvenstvu igrali z Islandijo.

Morje in mi Neokrnjena Antarktika pred izzivi podnebne krize in naraščajočega turizma

Antarktika je izjemno fotogenična. Navdušuje s spektakularnimi razgledi, neubesedljivimi barvami ledu, neokrnjeno naravo in njenimi prebivalci pingvini, tjulnji, kiti, pticami selivkami o svojem potovanju na oddaljeno celino pripoveduje fotograf, popotnik in biolog Nejc Draganjec. Dolgoletna želja, da bi s svojim fotoaparatom lovil nepozabne antarktične trenutke, se mu je uresničila pred dvema letoma. Kot vodja fotostudia na potniški čezoceanki je namreč v eni sezoni večkrat obiskal sicer majhen del antarktičnega polotoka. Ob tem opozarja, da je Antarktika pod udarom podnebne krize, a bi lahko nepopravljivo škodo naredil tudi naraščajoči turistični obisk. Lea Širok je Draganjca na nedavnem predavanju o potovanju na Antarktiko v Izoli, povabila k pogovoru za tokratno oddajo.

Jutranjik Donald Trump bo s prisego postal 47. predsednik ZDA

Republikanski zmagovalec novembrskih volitev v Združenih državah Donald Trump bo danes prisegel na predsedniški položaj, ki ga je zasedal že med letoma 2017 in 2021. Slovesna prisega ob inavguraciji 47. ameriškega predsednika bo okoli 18. ure po srednjeevropskem času. V oddaji tudi o tem: -Svetovna javnost pozdravlja dogovor o premirju med Izraelom in Hamasom. -Popoldne bo na Šaredu še druga javna razprava v izolski občini o celostni prometni strategiji. -Ob počastitvi 80. obletnici bitke za Trnovo so bili kritični do prepogoste apatije in ignorance. -Neokrnjeno Antarktiko ogrožata podnebna kriza in naraščajoči turizem.

Opoldnevnik V Bovcu včeraj že 53. srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja

Vrednote, prijateljstvo in solidarnost ne poznajo meja, je na včerajšnjem tradicionalnem 53. srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja v Bovcu poudaril slavnostni govornik minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Pozdravil je pobudo županov in institucij z obeh strani meje, da bi poskusili ustanoviti Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje. V oddaji tudi o tem: - Izšel je zbornik o slovenskih duhovnikih v hrvaški Istri v 19. in 20. stoletju. - Kmetijska stroka priporoča zimsko rez v sadovnjakih in vinogradih. - Primorske odbojkarice in odbojkarji v državnem prvenstvu niso osvojili zmage.

Opoldnevnik Ali ima čezmejna goriška regija dovolj prenočišč za obiskovalce Evropske prestolnice kulture?

Evropsko prestolnico kulture naj bi obiskalo dva milijona ljudi. Po navedbah organizatorjev natančne številke ni mogoče napovedovati, saj je ocena narejena na podlagi obiska mest, ki so ta naslov nosila v preteklosti. Kako so na tolikšno število obiskovalcev pripravljene vodilne turistične destinacije na območju širše Goriške in na italijanski strani, koliko postelj je na razpolago in kam bodo preusmerili goste ob večjih dogodkih? V oddaji tudi o tem: - Pri gradnji kanalizacije na Rafutu našli velik rov, predvidoma iz časa prve svetovne vojne. - V Bovcu gostijo 20 digitalnih nomadov. - Slovenski rokometaši se bodo pomerili z Zelenortskimi otoki.

Primorski dnevnik SeneCurin dom za starejše v Pivki naj bi odprli marca

Sodobno opremljen Senecurin dom za starejše občane v Pivki zaradi pomanjkanja kadra že več kot dve leti sameva. Te dni pa iz Pivke vendarle prihajajo vzpodbudne novice, saj naj bi dom odprli v drugi polovici marca. V oddaji tudi o tem: - Odločitve o letošnji uskladitvi minimalne plače še ni. - Za mesto direktorja zavoda za turizem Dolina Soče prispeli dve prijavi. - Na Trgu Evrope zaključili z grobimi gradbenimi deli.

Aktualno Radia Koper Varnost kolesarjev v zimskem času

Vedno bolj mile zime privabljajo na ceste vse več kolesarjev. Toda temperature so za kolesarje vendarle precej nizke, kar velja upoštevati pri oprijemu, tudi na suhem cestišču oziroma kolesarski stezi. Zaradi nizke oblačnosti, megle, kratkega dneva in pogostih padavin pa je predvsem vidljivost slabša. Zato je ključno poskrbeti za vidnost. Nekaj nasvetov je z nami delil Matjaž Korošak z Javne agencije za vanrost prometa: · Nosite odsevna oblačila in uporabite ustrezne svetlobne elemente. · Redno vzdržujte kolo, vključno ali predvsem z zavorami in pnevmatikami. · Preverjajte delovanje svetlobnih teles na kolesu. · Izogibajte se spolzkim površinam in vsaj nekoliko zmanjšajte tlak v pnevmatikah za boljši oprijem. · Predvidevajte možnost zdrsa, luknje, ledu, … in se obnašajte samozaščitno.

Opoldnevnik Po 25 letih namerava država dokončati sanacijo plazu v Logu pod Mangartom

Na plazu Stovže bodo vzpostavili sistem monitoringa, zgradili bodo 700 metrov varovalnih zidov v vasi in dve brvi. Zdaj imajo namreč na voljo 25 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost za plazove večjega obsega. Med njimi je približno 2,2 milijona evrov namenjenih za plaz v Logu pod Mangartom. Domačini imajo pomisleke pred tako velikim posegom v prostor. V oddaji tudi o tem: - V Pivki bo doma za starejše zaživel v marcu. - Dom na Krasu znova vodi vršilec dolžnosti direktorja. - Na tržaškem filmskem festivalu tudi slovenski ustvarjalci.

Pesem in pol: Ani Frece, Simon Vadnjal ali Rina?

Petra Onderuf: "Ko se različni ritmični vzorci povežejo …"

Lelee: "Ker moraš iti naprej!"

Potopljeni v shoegaze prizmi

Ste že slišali za skupino Jimmy Barka Experience?

"To je resnična zgodba"

"Drage Kuzle!"

Mefova nova `knjigozvočnica´

"Delujemo na polnih obratih"

"Ohranimo poletje"

"Posvečeno moji punci"

Zjutraj Kako se po novem piše poslanec italijanske narodnosti?

Na spletni strani Državnega zbora je poslanec Felice Ziza že naveden z novim priimkom. Zakaj se je zanj odločil in kako ga izgovorimo?

Radijski kviz Bo držalo, da v Kanadi slavljenca za srečo namažejo po nosu?

Rojstnodnevna praznovanja v naši kulturi popestrimo z rezanjem in uživanje torte. A ni po vsem svetu tako. Preverili smo, kakšni zanimivi običaji zaznamujejo ta pomembna praznovanja vsakega posameznika in njegovih bližnjih. Si želite svoj rojstni dan praznovati na poseben način, spodj je nekaj predlogov! Teza 1: V Južni Koreji otroci na svoj prvi rojstni dan izberejo predmet, ki simbolizira njihovo prihodnost. DA / NE Teza 2: Na Jamajki je običajno, da rojstnodnevnega slavljeneca posipajo z ogljem. DA / NE Teza 3: V Kanadi rojstnodnevnega slavljeneca mažejo z maslom za srečo. DA / NE Teza 4: V Venezueli rojstnodnevni slavljenec razreže torto z mečem. DA / NE Teza 5: Na Filipinih je praznovanje rojstnega dne vedno povezano z rezanci za dolgo življenje. DA / NE

Zjutraj ABC o EPK: Kreacija novega

Eden od štirih sklopov uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 se imenuje Kreacija novega. V njem projekt Sijoče nevidno mesto razkriva, kakšna bi bila Nova Gorica, če njene prvotne zasnove ne bi zavirale politične in finančne ovire. Pod žaromete postavlja koncert klavirskega virtuoza Alexandra Gadjieva, gledališke predstave večkrat nagrajenega režiserja Tomija Janežiča in trajnostno modno revijo uveljavljene modne oblikovalke Matee Benedetti. Vsebino sklopa Kreacija novega je podal programski vodja Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Stojan Pelko.

None in nonoti Mara Barič: Slovenke sem učila peči burek, kuhati sarme…

V Slovenijo se je lani preselilo 29.908 tujih državljanov, največ iz Bosne in Hercegovine. 83-letna Mara Barič se je k nam preselila leta 1963 in tukaj se je takoj počutila doma. V čem se življenje v Bosni razlikuje od življenja pri nas? Tudi o tem se je z gospo pogovarjala Mateja Grebenjak.

Zjutraj ABC o EPK: Vojna in mir

Osnovni sklopi uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so štirje, organizatorji so jih poimenovali Vojna in mir, Kreacija novega, Tihotapci, Zelo zeleno. Prvi sklop se ukvarja tako z zgodovinsko dediščino mejnega območja kot s konflikti sodobnega časa, eden njegovih pomembnejših sadov pa bo Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja oz. EPIC. Gre za participativni prostor, namenjen izmenjavi pogledov na zgodovino preteklega stoletja, ki bo svoja vrata odprl 9. maja. O tem, kaj prvi sklop še prinaša, je govoril programski vodja Evropske prestolnice kulture Stojan Pelko.

Zjutraj ABC o EPK: Super 8 kulture in kulinarike

Poleg EPIC CENTRA bo SUPER OSMICA drugo osrednje prizorišče Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici. Super osmica je zamišljena kot povezovanje kulture z lokalno kulinarično ponudbo iz čezmejnega prostora, umeščena bo v nekdanjo skladiščno stavbo Slovenskih železnic, nasproti nastajajočega EPIC CENTRA, odprli pa naj bi jo po prvem marcu. Direktorica Zavoda GO!2025 Mija Lorbek:

Petkova anketa Kdaj postane uporaba družbenih omrežij nevarna za naš um?

V zadnjem času se vedno bolj pogovarjamo o pojavu, ki ga imenujemo gnitje možganov ali »brain rot«. Ta angleški izraz, ki ga je Oxford celo izbral za besedo leta, ponazarja miselno otopelost, ki nastopi kot posledica pretiranega spremljanja nezahtevnih vsebin, zlasti na spletu. Gre za pojav, ki je v veliki meri povezan z našim sodobnim načinom življenja in izjemno razširjenostjo družbenih omrežij. Na koncu je vse odvisno od naše sposobnosti samodiscipline. Koliko ur na dan vi preživite na družbenih omrežji ali pred zasloni? Morda je čas, da si zastavite to vprašanje in pretehtate, ali so vaše digitalne navade zares v ravnovesju.

Kotiček za jeziček Danes nebo ne bo ... jasno.

Presledek pri zapisovanju se nam ne zdi nič posebnega, pa vendar ima pomembno vlogo pri ločevanju pomena. Nekatere besede so si, glede na to, ali so napisane skupaj ali narazen, pomensko popolnoma različne: nakup ali na kup, poceni ali po ceni, vred ali v red ...itn. Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!

Bim bum bam, klepetam Kako vremenoslovci vedo, kakšno bo vreme?

Meteorologija je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v ozračju. Kaj pravijo najmlajši? Kako vremenoslovci vedo, kje in kdaj bo snežilo? Kako napovejo vreme in zakaj na Primorskem zapade najmanj snega? Odgovore je med najmlajšimi poiskala Mateja Grebenjak.

Zjutraj ABC o EPK: Obveščanje javnosti

Za prepoznavnost in obveščanje o dejavnostih v okviru projekta Evropske prestolnice kulture skrbita komunikacijski in X center. Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:

Zjutraj ABC o EPK: Dostop za invalide

Evropska prestolnica kulture želi biti prijazna in dostopna tudi za vse ranljive skupine, zagotavljajo nosilci tega čezmejnega projekta na Goriškem. Navsezadnje ima mestna občina Nova Gorica sprejet strateški načrt dostopnosti, ki zavezuje vse oblikovalce in upravljavce javnih površin k upoštevanju zakonskih usmeritev na tem področju. Kako bodo invalidi in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture pa več direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek in predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec:

Dopoldan in pol ... Tau ti' zeleni' poloze, koncert ob 10. obletnici smrti Pavleta Merkúja

Deset let je minilo od smrti Pavleta Merkúja, skladatelja, etnomuzikologa, jezikoslovca, pa tudi dolgoletnega sodelavca Radia Trst A. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi, so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. Minuli petek so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo prepletla Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep spominski večer pa se je prebudila v skladatelju in dirigentu, Ambrožu Čopiju.

Dopoldan in pol Plateau z novim singlom napovedujejo veliki koncert v Kinu Šiška

Skupina Plateau leto 2025 začenja s polno paro. 1. januarja so »Platojevci« objavili svoj drugi singel, skladbo, ki raziskuje minevanje mladosti in soočanje s spremembami, ki jih prinaša čas. Pesem s svojo iskrenostjo in melodiko nagovarja krog poslušalcev, ki iščejo globlje sporočilo v glasbi. Skladbo je predstavil Andrej Kaferle, ki je priložnost izkoristil tudi za napoved aprilskega koncerta in izdajo novega albuma.

Dopoldan in pol Jernej Mikuž: Morski prašički s prepoznavnim cviljenjem hitro pritegnejo pozornost

Ali ste vedeli, da so morski prašički že več kot 2000 let del človeške zgodovine? V starodavni Južni Ameriki so jih cenili ne le kot hišne ljubljenčke, ampak tudi kot simbol sreče. Tudi njihovo ime je zelo nenavadno, saj ne izvirajo iz morja niti niso prašički. Tako so jih poimenovali zaradi njihove prisrčne 'cvileče' komunikacije, ki morda spominja na pujse, ki so jih mornarji nekoč prevažali na ladjah kot del prehranskih zalog. Zaradi svoje družabnosti in nežnosti ter ljubkih pogovorov, ki jih uporabljajo za komunikacijo, so prirasli k srcu tudi Jerneju Mikužu iz naselja Žagolič blizu Cola. Jernej je pri nas eden redkih vzrediteljev teh ljubkih živalic. Prisluhnite, če želite izvedeti več o čudovitem svetu morskih prašičkov. Verjemite, s svojim prepoznavnim cviljenjem, sploh ko se bliža čas hranjenja, bodo hitro pritegnili vašo pozornost.

Morje in mi Neokrnjena Antarktika pred izzivi podnebne krize in naraščajočega turizma

Antarktika je izjemno fotogenična. Navdušuje s spektakularnimi razgledi, neubesedljivimi barvami ledu, neokrnjeno naravo in njenimi prebivalci pingvini, tjulnji, kiti, pticami selivkami o svojem potovanju na oddaljeno celino pripoveduje fotograf, popotnik in biolog Nejc Draganjec. Dolgoletna želja, da bi s svojim fotoaparatom lovil nepozabne antarktične trenutke, se mu je uresničila pred dvema letoma. Kot vodja fotostudia na potniški čezoceanki je namreč v eni sezoni večkrat obiskal sicer majhen del antarktičnega polotoka. Ob tem opozarja, da je Antarktika pod udarom podnebne krize, a bi lahko nepopravljivo škodo naredil tudi naraščajoči turistični obisk. Lea Širok je Draganjca na nedavnem predavanju o potovanju na Antarktiko v Izoli, povabila k pogovoru za tokratno oddajo.

Od setve do žetve V Prlekiji ni kolin brez čurk oz. kašnatih klobas

Tradicija domačih kolin se sicer v Sloveniji ohranja, a hkrati počasi zamira. Eden od razlogov je vse večje zakonsko zaostrovanje in omejevanje opravljanja dejavnosti tradicionalnih kolin na slovenskih kmetijah. Poleg tega pa se tudi reja domačih prašičev vse bolj opušča, ugotavlja stroka. Da dobre in preverjeno domače mesnine oziroma koline ceni vse več ljudi, potrjuje tudi obisk na tako imenovani čurkarijadi. Že poldrugo desetletje jo v obliki ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas čurk pripravlja Društvo Antonovanje na Kogu v občini Ormož. S tem pa skrbi za ohranjanje in promocijo te tradicionalne slovenske jedi, ki kot sezonski mesni izdelek predstavlja tudi našo kulturno dediščino. V oddaji predstavimo tudi praktična projekta, ki se lotevata možnosti alternativnih paš za čebele v višjih nadmorskih legah in podaljševanja paše za opraševalce z različnimi strniščnimi dosevki. Pozanimali pa smo se tudi, kaj je v tem zimskem času treba in smiselno postoriti v sadovnjakih in vinogradih.

Brazde poteptane mladosti Jožica Jug: »Alarma me je strah bolj kot bolezni.«

Med žrtvami vojnega nasilja so bili tudi otroci. Veliko let zamolčana zgodba iz obdobja druge svetovne vojne, je usoda ukradenih otrok. Preko 600 so jih Nemci nasilno odvzeli slovenskim staršem. Tistim zavednim, aktivistom, partizanom. Bilo je avgusta 1942, ko so udejanjili načrt, po katerem so očete zaprli in ustrelili v taboriščih, materam pa iz objemov iztrgali otroke in jih nasilno ločili v prostorih celjske šole. Matere so poslali v Auschwith, otroke pa naselili na ozemlju tretjega rajha. Tiste najmlajše so dali v posvojitev nemškim družinam, starejše so v taboriščih vzgajali za delavce ali nemške vojake. V Celju sta bila tistega avgustovskega dne od mame za vedno ločena tudi Jožica Jug in njen brat Vlado. Jožica je štela rosna tri leta, ko so ji nacisti za vedno odvzeli otroštvo, mladost in korenine.

Dopoldan in pol Mario Fafangel: Prihodnja pandemija bo najbrž z respiratornimi virusi

Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Novi Gorici je z novim letom dobila novega predstojnika. Doktorja Marka Vudraga, ki se je upokojil, je na predstojniškem mestu novogoriškega NIJZ-ja nasledil dr. Mario Fafangel, epidemiolog, ki je bil med najhujšo epidemijo koronavirusa vodja posvetovalne skupine za njegovo obvladovanje. Covid je zdaj stabilen, zadnja dva tedna pa prevladuje in je v porastu virus gripe, zato stroka med ostalimi ukrepi priporoča tudi cepljenje. O tem in o temah, ki se nanašajo na zagotavljanje javnega in zdravja vsakega posameznika, pa je epidemiolog Mario Fafangel več povedal v pogovoru z novinarjem Valterjem Pregljem.

Glasbeni abonma Zlati nagrajenci s primorske regije 53. tekmovanja TEMSIG

Tekmovanja v glasbi so pogosta tema raznih diskusij. Navzoča so tako rekoč od nekdaj, vemo, da se je virtuoznost v glasbi razvijala predvsem ob tekmovalnosti, vemo pa tudi, da gre za umetnost, pri kateri je estetika eden od pomembnih ocenjevalnih parametrov. Seveda pogosto gre za veliko mero ocenjevalnega subjektivizma, pa vendar, zlata priznanja na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije so plod tehtnega premisleka in visoke strokovne ravni posameznih žirij. Zlati nagrajenci različnih kategorij 53. tekmovanja TEMSIG, tisti, ki izhajajo iz območja Primorske regije, so za nagrado prejeli tudi snemanje svojega programa v studiu Hendrix Radia Koper. Snemanja so se odvila v pomladnih mesecih prejšnjega leta. Posnetki se nahajajo v skupnem arhivu RTV Slovenija, danes pa je čas za njihovo objavo v oddaji Glasbeni abonma. Svoje tekmovalne programe predstavljajo: - Kvartet klarinetov GŠ Sežana, učitelj: prof. Branislav Trifkovič - Filip Luka Butinar, kitara, učiteljica: prof. Martina Kocjančič - Lucija Hrast, kitara, učiteljica: prof. Mirjana Antih Čebokli - Eva Žvokelj, kitara, učitelj: prof. Ante Radnić - Neža Žvokelj, kitara, učitelj: prof. Ante Radnić - Aljaž Remec, violončelo, učiteljici: prof. Polona Repše in prof. Tara Podbevšek - Duo Fortunat, violina in harmonika, učitelja: prof. Mojca Križnič in prof. Aleksander Ipavec

Dopoldan in pol Metka Sušec Praček: "NI ME VEČ STRAH!"

V naslednjih minutah bomo spoznali Metko Sušec Praček. Razlog za povabilo na klepet je njena knjiga z naslovom Ni me več strah. Avtorica Sušec Praček je osnovno in srednjo izobrazbo pridobila v Murski Soboti. Nato je izbrala študij prava v Ljubljani, kjer je spoznala bodočega moža in se z njim preselila v Koper. Kot pravnica je bila zaposlena v Luki Koper. Na preskok iz aktivnega obdobja v pokoj se je dobro pripravila: da dnevi ne bi bili namenjeni le zabavi in brezdelju, je poiskala aktivnost, s katero bi lahko izrazila svojo ustvarjalnost. Prepričal jo je tečaj kreativnega pisanja. Lani je pri založbi Hirondelle izdala knjižni prvenec, ki opisuje pravnico Saro na uspešni življenjski poti. Kot je povzela avtorica spremnega zapisa, Mateja Polona Wallas: »Bralec pred seboj ugleda današnjo Saro, pred katero so izzivi vdovstva ter zaključevanja aktivnega dela svojega življenja, ter Saro, ki spremlja svojega moža skozi zdravljenje bolezni.« V pogovoru bo avtorica prebrala tudi svoj najljubši odstavek iz knjige. Zakaj je klepet sklenila z zahvalami Jasni Čebron in Nevi Zajc? Prisluhnite!

Radio Koper svetuje Kdaj uveljavljati pravice iz dolgotrajne oskrbe?

S prvim januarjem so Centri za socialno delo v Sloveniji postali vstopne točke za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi . Na vstopnih točkah posamezniki uveljavljajo svoje pravice do dolgotrajne oskrbe ter pridobijo informacije, usmerjanje in podporo v zvezi z njenim koriščenjem. V polnosti bodo vstopne točke zaživele s 1. junijem 2025. Katere storitve pripadajo upravičencem na podlagi zakona o dolgotrajni oskrbi, kaj v primeru, če oskrbe, zaradi pomanjkanja kadra, ne bo mogoče zagotoviti in v kolikšnem času po obisku vstopne točke si jo lahko obetajo. Na ta in še druga vprašanja bo v oddaji odgovorila strokovna delavka CSD Južna Primorska, Diana Radešič.

Odprto za srečanja Franc Gombač: Rad delam z ljudmi in za ljudi

Franc Gombač, doma iz Podgrada, se vse življenje ukvarja s kulturo. Napisal je veliko scenarijev za različne proslave in prireditve, napovedoval, povezoval in tudi režiral. Zbiral je tudi anekdote iz domačih krajev, pisal pogrebne govore, poročal mlade pare, več desetletij razveseljeval otroke kot Dedek Mraz. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva decembra lani je bil med 18-imi prejemniki plakete Državnega sveta najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam s področja civilne družbe. Foto: Andraž Gombač

Gremo Plesat - Ansambel Jureta Zajca

Elvisu za 90 - Rok Ferengja Trio

Bojan Cvjetićanin (Joker Out) - Pogovor in koncert

Gremo Plesat - Primorski Fantje

Praznični koncert - Oktet Aljaž

Jazz v Hendrixu - Denis Beganović Trio

Radiolive! - Mia Guček

Glasbeni abonma - Zveneča šelestenja Luise Antoni

RadioLive! - Jet Black Diamonds

Radiolive! - Masharik

RadioLive! - Balladero

Dopoldan in pol ... Tau ti' zeleni' poloze, koncert ob 10. obletnici smrti Pavleta Merkúja

Deset let je minilo od smrti Pavleta Merkúja, skladatelja, etnomuzikologa, jezikoslovca, pa tudi dolgoletnega sodelavca Radia Trst A. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi, so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. Minuli petek so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo prepletla Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep spominski večer pa se je prebudila v skladatelju in dirigentu, Ambrožu Čopiju.

Opoldnevnik V velenjskem rudniku se nadaljuje iskanje še dveh pogrešanih

Reševalcem se še ni uspelo prebiti do dveh pogrešanih rudarjev, ki sta od včeraj zakopana v jami Preloge. Gradivo odkopavajo ročno, so pa dopoldne uspeli namestiti transporter za odstranjevanje gline, je povedal direktor Premogovnika Marko Mavec. Ob tem je zavrnil navedbe o neustreznih varnostnih ukrepih. Z vodstvom Premogovnika se je sešel premier Robert Golob. Kot je dejal, so se dogovorili za ustavitev proizvodnje do konca reševalne akcije. V oddaji tudi o tem: - V Idriji odprli dodatno ambulanto za ljudi brez osebnega zdravnika. - Tudi na območju izolske občine vse več divjadi. - Na velikem odru SNG Nova Gorica nocoj premiera plesne uprizoritve Prometej.

Radijski kviz Bo držalo, da v Kanadi slavljenca za srečo namažejo po nosu?

Rojstnodnevna praznovanja v naši kulturi popestrimo z rezanjem in uživanje torte. A ni po vsem svetu tako. Preverili smo, kakšni zanimivi običaji zaznamujejo ta pomembna praznovanja vsakega posameznika in njegovih bližnjih. Si želite svoj rojstni dan praznovati na poseben način, spodj je nekaj predlogov! Teza 1: V Južni Koreji otroci na svoj prvi rojstni dan izberejo predmet, ki simbolizira njihovo prihodnost. DA / NE Teza 2: Na Jamajki je običajno, da rojstnodnevnega slavljeneca posipajo z ogljem. DA / NE Teza 3: V Kanadi rojstnodnevnega slavljeneca mažejo z maslom za srečo. DA / NE Teza 4: V Venezueli rojstnodnevni slavljenec razreže torto z mečem. DA / NE Teza 5: Na Filipinih je praznovanje rojstnega dne vedno povezano z rezanci za dolgo življenje. DA / NE

Jutranjik Po nesreči v Premogovniku Velenje iščejo pogrešana rudarja

Šaleška dolina žaluje, sinoči se je zgodila huda rudniška nesreča. V Premogovniku Velenje je prišlo do vdora mulja in vode, reševalne ekipe še vedno iščejo dva pogrešana rudarja, potem ko so tretjega našli mrtvega. Kot je dejal generalni direktor rudnika Marko Mavec, je malo možnosti, da bi rudarja preživela nesrečo. Večina prisotnih rudarjev se je po vdoru pravočasno umaknila na varno, trem pa to ni uspelo. Ker se je del jame porušil, je intervencija tvegana tudi za reševalce. - Policijski center za varovanje in zaščito dobiva novega šefa, bo minister Pokukar zato prestal interpelacijo? - Prihodnje študijsko leto trikratni dvig subvencije za bivanje študentov pri zasebnikih - Cirius Vipava že 60 let skrbi za celostno obravnavo otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju - Slovenski rokometaši v Zagrebu izgubili z Islandijo

Gremo plesat Radio Koper na obisku v Postojni – 2. del

120 glasbenikov, kulturnih in turističnih delavcev Postojne se je zbralo v vip-dvorani postojnske restavracije Erasmus, slišali pa boste tudi člane ansambla Akordi, ki je eden izjemnih slovenskih glasbenih zasedb in delujejo na Postojnskem.

Gremo plesat Radio Koper na obisku v Postojni - 2.del

120 glasbenikov, kulturnih in turističnih delavcev Postojne se je zbralo v vip-dvorani postonjske restavracije Erasmus, slišali pa boste tudi člane ansambla Akordi, ki je eden izjemnih slovenskih glasbenih zasedb in deluje na Postojnskem.

Primorski dnevnik Nadzor na slovensko italijanski meji ne bo oviral dogajanja med EPK

V Novi Gorici so srečali notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške. Podpisali so memorandum glede skupnih tristranskih patrulj na hrvaški zunanji meji. Nadzor želijo uvesti čim prej, sledilo pa bo trimesečno poskusno obdobje. Italija medtem ohranja poostren nadzor na meji do 18. junija, a minister Matteo Piantedosi v luči skorajšnje otvoritve Evropske prestolnice kulture, zagotavlja, da ne bo ovir za prost pretok med obema mestoma. V oddaji tudi o tem: - V občini Renče Vogrsko od novega lastnika Marteksa pričakujejo okolju prijazne vsebine. - Popolnoma prenovljen vrtec v Rižani. - V Olmu kmalu nov parkrni režim.

Opoldnevnik Notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške so podpisali operativni memorandum glede skupnih patrulj na hrvaški zunanji meji

Boštjan Poklukar, Matteo Piantedosi in Davor Božinović so v Novi Gorici razpravljali o razmerah na zahodnobalkanski migracijski poti. Vodje policij treh držav so podpisali operativni memorandum glede skupnih tristranskih patrulj na hrvaški zunanji meji. V oddaji tudi o tem: -Vladna izhodišča za davek na stanovanjske nepremičnine še vedno dvigujejo prah. -V pričakovanju inavguracije Donalda Trumpa. -Kompleks Martex v Volčji Dragi prodan, a menda težave z urejanjem zemljiško-knjižnih zadev. - Slovenski rokometaši bodo na svetovnem prvenstvu igrali z Islandijo.

Dopoldan in pol Plateau z novim singlom napovedujejo veliki koncert v Kinu Šiška

Skupina Plateau leto 2025 začenja s polno paro. 1. januarja so »Platojevci« objavili svoj drugi singel, skladbo, ki raziskuje minevanje mladosti in soočanje s spremembami, ki jih prinaša čas. Pesem s svojo iskrenostjo in melodiko nagovarja krog poslušalcev, ki iščejo globlje sporočilo v glasbi. Skladbo je predstavil Andrej Kaferle, ki je priložnost izkoristil tudi za napoved aprilskega koncerta in izdajo novega albuma.

Dopoldan in pol Jernej Mikuž: Morski prašički s prepoznavnim cviljenjem hitro pritegnejo pozornost

Ali ste vedeli, da so morski prašički že več kot 2000 let del človeške zgodovine? V starodavni Južni Ameriki so jih cenili ne le kot hišne ljubljenčke, ampak tudi kot simbol sreče. Tudi njihovo ime je zelo nenavadno, saj ne izvirajo iz morja niti niso prašički. Tako so jih poimenovali zaradi njihove prisrčne 'cvileče' komunikacije, ki morda spominja na pujse, ki so jih mornarji nekoč prevažali na ladjah kot del prehranskih zalog. Zaradi svoje družabnosti in nežnosti ter ljubkih pogovorov, ki jih uporabljajo za komunikacijo, so prirasli k srcu tudi Jerneju Mikužu iz naselja Žagolič blizu Cola. Jernej je pri nas eden redkih vzrediteljev teh ljubkih živalic. Prisluhnite, če želite izvedeti več o čudovitem svetu morskih prašičkov. Verjemite, s svojim prepoznavnim cviljenjem, sploh ko se bliža čas hranjenja, bodo hitro pritegnili vašo pozornost.

Morje in mi Neokrnjena Antarktika pred izzivi podnebne krize in naraščajočega turizma

Antarktika je izjemno fotogenična. Navdušuje s spektakularnimi razgledi, neubesedljivimi barvami ledu, neokrnjeno naravo in njenimi prebivalci pingvini, tjulnji, kiti, pticami selivkami o svojem potovanju na oddaljeno celino pripoveduje fotograf, popotnik in biolog Nejc Draganjec. Dolgoletna želja, da bi s svojim fotoaparatom lovil nepozabne antarktične trenutke, se mu je uresničila pred dvema letoma. Kot vodja fotostudia na potniški čezoceanki je namreč v eni sezoni večkrat obiskal sicer majhen del antarktičnega polotoka. Ob tem opozarja, da je Antarktika pod udarom podnebne krize, a bi lahko nepopravljivo škodo naredil tudi naraščajoči turistični obisk. Lea Širok je Draganjca na nedavnem predavanju o potovanju na Antarktiko v Izoli, povabila k pogovoru za tokratno oddajo.