Le še en dan nas loči od slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture GO! 2025 in pričakovanje pred jutrišnjo brezmejno parado, ki bo združila obe mesti, smo ves teden skušali stopnjevati v novogoriškem studiu. V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako se na ta dan pripravljajo gostinci in trgovci ter kako bodo izkoristili priložnost, ki jim jo ponuja ta laskavi naziv.
Je pozimi prehrana še posebej pomembna? Potrebuje telo več energije za ohranjanje toplote in krepitev imunskega sistema? Sta mraz in visokokalorična hrana povezana? Dietetičarka Melina Colsani bo v oddaji med drugim opozorila na napake pri pripravi hrane, zaradi katerih jed oropamo vitaminov in mineralov.
Tokrat v ospredje postavljamo monumentalno gledališko Dodekalogijo 1972 – 1983 v režiji Tomija Janežiča. Dvanajst predstav, ki prepletajo usode ljudi z različnih koncev Evrope, a so vse povezane z Goriško, bo do konca EPK GO!2025 oživelo različna prizorišča doma in v tujini. Druga predstava Dodekalogije, 1973, je krstno uprizoritev doživela na malem odru SNG Nova Gorica. Petra Tanko je preverila, kako se v predstavi razvije mogočna družinska saga. Kako meriti uspeh EPK? Matera v Italiji je pred šestimi leti zaživela kot Evropska prestolnica kulture in prinesla gospodarski razcvet. Kako bo pri nas? Komentar letošnjega Prešernovega nagrajenca Dragana Živadinova. Glasbeno ogrlico oddaje je nanizal Iztok Novak Easy. Navdih je našel v Chaplinovem filmu Moderni časi, ki je premiero doživel prav 5. februarja leta 1936.
Deset let je minilo od njegove smrti. Bil je skladatelj, etnomuzikolog, jezikoslovca, dolgoletni sodelavec Radia Trst A in v letu smrti, to je 2014 je prejel veliko Prešernovo nagrado. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. V petek, 17. januarja so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo povezala Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep hommage pa je prebudil Ambrož Čopi. Koncertni spored skladb Pavleta Merkúja (1927 - 2014) Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper, dir. Melani Popit Gre alba šë čez bužico, ljudska iz Bile v Reziji Čiči nana, Maričica, ljudska iz Bile v Reziji Sonce ljubo, ponarodela Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dir. Maja Cilenšek in Barbara Barač* Zeleni polog, ljudska iz Bile v Reziji* Jezus in ajdovska deklica, ljudska iz Križa pri Trstu Koprive, besedilo Tone Kuntner Andreja Miknič Fiore lunare, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Piumini da canto Katarina Hrvatin, Eva Majcen Nelli'attimo che libera, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Katja Dadič, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper, dir. Maja Cilenšek Una bottiglia, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Semi di suono, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Jabolko, besedilo Marko Kravos Mešani pevski zbor Obala Koper, dir. Andrej Makor Quattro canzonette profane, besedilo Roberto Dedenaro - 1. La terra, 2. I fuochi Jnjen čeua jti' gna Koncert je pospremljen z besedami Pavleta Merkúja iz zadnjega posnetega intervjuja leta 2014.
Izbirate med naslednjimi skladbami: Telegram - Še veš?, Amerika - Kavč, Adijo metulji - Big foot mama
V prvih dveh epizodah Mrzlice v prestolnici smo spoznavali obe Gorici, danes pa bomo položili karte na mizo. Dobesedno! V tokratni rubriki smo se sprehodili skozi igre, ki že desetletja povezujejo ljudi na obeh straneh meje - od Briškule in Škope do Tršeta in legendarne More. Družabne igre niso le način preživljanja prostega časa, temveč tudi most med generacijami in kulturami. Kakšno mesto imajo te igre danes? Kako so se spreminjale skozi čas? In zakaj prav Mora ostaja ena najbolj priljubljenih? O vsem tem smo se pogovarjali s Tonetom Kodermacem, Brunom Bordonom ter skupino žensk, ki vsak torek igrajo Briškulo.