S podpisom ustanovne listine zaživela Zamejska športna koordinacija

Slovenski zamejski šport, ki niza pomembe uspehe, se je s podpisom ustanovne listine v Ljubljani uradno združil v Zamejsko športno koordinacijo. Ta bo skrbela za izboljšanje medsebojnega povezovanja, izmenjavo dobrih praks in znanja ter spodbujanje sodelovanja med slovenskimi organizacijami v vseh štirih državah ter matični domovini. V oddaji še: - V ZD Idrija so slovesno predali namenu nove prostore v t.i. avstrijskem delu stavbe. - Na srečanju s predstavniki južnoprimorskih občin so predstavili investicije v vodno infrastrukturo. - V Ankaranu ustanovili Javni zavod za naravo in družbo.

V Cimosu so začeli odpuščati delavce

Štiri delavce v senožeški enoti Cimosove tovarne avtomobilskih delov so obvestili o nameri za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V Sindikatu SKEI, ki je tam že dvakrat izpeljal stavko, so prepričani, da je to začetek konca Cimosa v Senožečah. V oddaji tudi o tem: - OECD Sloveniji znižal gospodarsko napoved. - V večjezičnem oddelku koprskega vrtca otroci spoznavajo tudi druge kulture in razvijajo različne socialne veščine. - V SNG Nova Gorica drevi premiera komične drame Pogovori po seksu.

Premier Golob vendarle na razgovor na protikorupcijsko komisijo

Protikorupcijska komisija bo danes v sklopu preiskave o domnevnih političnih pritiskih na delo policije zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba in več prič. Prijavo zoper premierja je na KPK in tožilstvo vložila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je pred dvema letoma po sporu z Golobom odstopila s položaja. S kazenskim vidikom Golobovega poskusa vplivanja na kadrovanje v policiji pa se po prejeti ovadbi ukvarja tudi specializirano državno tožilstvo. Tam še niso sprejeli odločitve, kako naprej. V oddaji tudi o tem: - Kraška naselja bi pred požari lahko rešili, če bi okolico očistili gozda, površine pa vzdrževali s pašo. - Mestna občina Koper - občina po meri invalidov. - Sodišče je nekdanjega rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča spoznalo za krivega spolnega in psihičnega nadlegovanja.

V Prestranku so naveličani hrupa

V oddaji tudi o tem: - Na Bistriškem največja naložba gradnja prizidka in telovadnice pri OŠ Dragotina Ketteja. - Na občinskem svetu v Ankaranu spet o ustanovitvi javnega zavoda. - Ob mednarodnem dnevu invalidov pozivi k enaki obravnavi vseh.

Prešernova nagrajenca sta Dragica Čadež in Dragan Živadinov

Upravni odbor Prešernovega sklada je ob današnji obletnici rojstva Franceta Prešerna, ki jo 25 let zaznamujemo kot Ta veseli dan kulture, razglasil prejemnike najvišjih državnih priznanj za umetniške dosežke prihodnje leto. Prešernovo nagrado bosta dobila kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. V oddaji tudi o tem: - Protest krajanov Prestranka in Koč zaradi poslabšanja bivanjskih razmer. - Družba Alpacem Cement donirala občini Kanal ob Soči dva milijona evrov. - Grafist začel obnavljati v požaru poškodovano zgradbo v središču Portoroža, vzrok požara še ni znan.

"Prebijte ovire, odprite vrata: za vključujočo družbo in razvoj za vse!"

V Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije so v poslanici ob današnjem dnevu invalidov zapisali, da je pomembno razvijati inkluzivno infrastrukturo, ki omogoča neoviran dostop invalidom: oddstraniti je treba vse vrste ovir, fizične, družbene in ekonomske, ki preprečujejo polno sodelovanje in prispevek invalidov v skupnosti. V jutranjiku tudi o tem: - Na Ta veseli dan kulture izvemo imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. - Pred parlamentarnim odborom se bo predstavila kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo. - Z januarjem v Tolminu po novem mesečno plačevanje za praznjenje malih čistilnih naprav in greznic. - V Vipavi odprli Lanthierijev hram.

Ribičem finančno nadomestilo zaradi oteženega ribolova na morju

Ribiči, ki uveljavljajo izpad dohodka zaradi nezmožnosti ribolova, bodo skupaj prejeli nekaj več kot 150 tisoč evrov nadomestila. Zaradi nerešenega vprašanja meje s Hrvaško je ribolov na morju otežen. Pogoj za dodelitev nadomestila je bil, da je bilo za ribiško plovilo v lanskem letu oddanih najmanj 20 ladijskih dnevnikov in da so z njim ulovili najmanj 500 kilogramov rib. V oddaji tudi o tem: - V Biljah in Kostanjevici sončni elektrarni za šolo in vrtec. - V desetih primorskih knjižnicah zaključili akcijo Primorci beremo. - Državni gozdovi bolnišnicam podarili božične smrečice.

Istrske občine bodo iskale novega koncesionarja za sanitetne prevoze na dializo

Istrski zdravstveni domovi sanitetnih prevozov na dializo in z nje ne zmorejo zagotavljati. Istrske občine bodo tako po novem letu iskale novega koncesionarja. Soglasji pristojnega ministrstva in Zavoda za zdravstveno zavarovanje že imajo. V Novi Gorici pa se po 20-ih letih uresničuje želja, da bi bile zdravstvene storitve zbrane pod eno streho. Odprtje prizidka novogoriškega zdravstvenega doma bo 20. januarja. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija bo Ukrajini prihodnje leto vsak mesec namenila milijardo evrov in pol finančne pomoči. - Zanimalo nas je, kako potekajo prenovitvena dela osrednjih stavb Evropske prestolnice kulture. - Končal se je 17-i krog državnega prvenstva v nogometu.

Slovenija se uvršča med države z eno najnižjih stopenj epidemije virusa HIV v Evropi

Vsako leto 1. decembra po vsem svetu obeležujemo svetovni dan aidsa. Letošnje geslo »Moje zdravje, moja izbira, moja pravica,« poudarja pravico do zdravja za vse, pomen zagotavljanja človekovih pravic in enakopravnega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, brez stigmatizacije in diskriminacije. V oddaji tudi o tem: - V Združenju butičnih nastanitev menijo, da se zgodba butične Slovenije pripoveduje brez njih. - V Lavričevi knjižnici Ajdovščina si lahko knjigo izposodite tudi opolnoči. - Slovenske rokometašice so blizu drugemu delu evropskega prvenstva.

Zaposleni in vodstvo družbe Mahle se pogajajo o usodi delavcev

V šempetrskem podjetju Mahle so za prihodnje leto napovedali ukinitev več kot 600 delovnih mest. Predstavniki zaposlenih, ki skušajo vplivati na reorganizacijo napovedanih ukrepov, so se sestali z vodstvom družbe. Zanimalo jih je, kako se vodstvo namerava lotiti ukrepov, da bi lahko tudi sami pripravili svoje predloge. V oddaji tudi o tem: - Slovenska skupnost v Italiji trn v peti goriški občinski upravi. - V Novi Gorici znova o prihodnosti vodika. - Na Postojnskem bodo s prevozi na zahtevo izboljšali javni prevoz.

V Trstu simpozij o pisatelju Vladimirju Bartolu in Alamutu

Minulo leto sta zaznamovali tudi 120-letnica slovenskega pisatelja Vladimirja Bártola in 85-letnica izida njegova romana Alamut. Jubileju so včeraj v Trstu posvetili mednarodni znanstveni simpozij, ki je potekal pod okriljem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Društva slovenskih izobražencev in Slovenskega kluba. V oddaji tudi o tem: - Park Škocjanske jame s pomembnima obletnicama in novo blagovno znamko. - Ob 250. obletnici rojstva Valentina Staniča tudi trijezična publikacija in dokumentarec. - Slovenska rokometašice bodo igrale s Slovakinjami, koprski nogometaši pa z Mariborom.

Lelee: "Ker moraš iti naprej!"

Potopljeni v shoegaze prizmi

Ste že slišali za skupino Jimmy Barka Experience?

"To je resnična zgodba"

"Drage Kuzle!"

Mefova nova `knjigozvočnica´

"Delujemo na polnih obratih"

"Ohranimo poletje"

"Posvečeno moji punci"

"To ste pa res zadeli v nulo"

"Ma kaj to bo samo za reklamo??"

Radijski kviz So Slovenci Prešerna častili že v času njegovega življenja?

Na današnji dan leta 1800 se je rodil France Prešeren. Več kot odlična priložnost, da smo na to temo pripravili tokratni radijski kviz. Poslušalki Rozi je uspel veliki met, pravilno je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, kaj pa vi, kako bi se odrezali? Teza 1: France Prešeren je bil prvi pesnik, ki je pisal v slovenskem jeziku. DA / NE Teza 2: Podoba Franceta in verz iz Zdravljice krasita slovenski evrski kovanec za 1 evro. DA / NE Teza 3: Po Prešernu se imenuje prva slovenska vrtnica. DA / NE Teza 4: rešeren je bil imenovan za narodnega pesnika že v času svojega življenja. DA / NE Teza 5: Mnogi slovenski glasbeniki so že uglasbili kakšno izmed Prešernovih pesmi, a prvega slovenskega raperja, ki bi to storil, še čakamo. DA / NE

None in nonoti Ivan Košuta: »Arančato« smo si razdelili v treh

Cesta je vas v srednjem delu Vipavske doline. Cejsta, pravijo domačini. Tam je odraščal danes 74-letni Ivan Košuta. Mateja Grebenjak se je z njim pogovarjala v Domu starejših občanov Ajdovščina. Odraščal je v veliki družini s štirimi brati in, kot bomo slišali, so kdaj tudi kakšno »ušpičili«.

Od setve do žetve Z manj aditivi do bolj zdravih mesnih izdelkov

V oddaji Od setve do žetve smo predstavili zanimiva enoletna projekta: prvi se nanaša na predelavo mesnih izdelkov z manj nitritov in nitratov, drugi pa na gojenje mikrozelenjave. Po zagotovilih stroke sta oba projekta uspela. Odpravili smo se še v turistično priljubljeno Logarsko dolino – v občino Solčava in obiskali turistično kmetijo Lenar.

Petkova anketa Črni petek – praznik popustov ali potrošniška past?

Črni petek je že nekaj let stalnica v našem koledarju. To obdobje, polno obljub o neverjetnih popustih in neprekosljivih ponudbah, je za mnoge postalo sinonim za nakupovalno mrzlico. Potrošniške organizacije nas že lep čas opozarjajo, da je potrebna velika previdnost. Mnoge trgovine z različnimi triki poskušajo pritegniti našo pozornost in nas spodbuditi k impulzivnim nakupom. Nakupovalna evforija lahko vodi tudi v nepotrebno zadolževanje in kopičenje stvari, ki jih ne potrebujemo. Kaj je torej Črni petek – praznik popustov ali potrošniška past? Kakšno je vaše mnenje o popustih na črni petek? Ali običajno kupujete izdelke v času akcij? Se zgodi, da kupite izdelek, ki ga kasneje ocenite kot nepotreben? Nakupovalni utrip smo izmerili v tokratni anketi.

Kotiček za jeziček Vam je kdo naredil medvedjo uslugo?

Vam je že kdo naredil medvedjo uslugo? Se vam je kdaj zazdelo, da ste zaščiteni kot medved? Medvedi in njihove navade so navdihnili številne frazeme, ki so postali del naše vsakdanje komunikacije. V naslednjih minutah vam jih bodo razložili naši mladi jezikoslovci!

Radijski kviz Se v Tibetu pozdravljajo tako, da si pokažejo jezik?

Pred dnevi smo obeležili svetovni dan pozdrava, zato smo tokratni kviz namenili različnim svetovnim pozdravom. Naučili smo se, da so načini pozdravljanja po svetu sila različni, kar je nekje običajno, je drugje lahko žalitev. Kaj pa kazanje jezika, se to v Tibetu sme? Kaj nam s tem sporoča človek, s katerim smo se pravkar srečali. Poslušajte tokratni radijski kviz! Teza 1: V Japonski kulturi je priklon globlji, če želite izraziti večje spoštovanje. DA / NE Teza 2: V Indiji je pozdrav "Namaste" spremljan s stiskom rok. DA / NE Teza 3: V Tibetu je pozdrav s kazanjem jezika način izkazovanja spoštovanja. DA / NE Teza 4: Eskimski pozdrav vključuje drgnjenje nosov. DA / NE Teza 5: Mahanje je univerzalni način pozdravljanja. DA / NE

None in nonoti Miha Dacar: Imeli smo »light show« … žarnice so utripale

V domu starejših občanov Ajdovščina danes biva 74-letni Miha Dacar. Rodil se je v Ljubljani, živel v Kranju, pri petih letih se je preselil v prestolnico burje. Pri njem doma so bili 'fajn žuri', pravi, da so ga po tem vsi poznali. Priljubljen je bil tudi med puncami. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Od setve do žetve Trsnica Vrhpolje pripravlja cepljenke za prodajo doma in po vsej Evropi

V Trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo delavno, saj pripravljajo trsne cepljenke za prodajo doma in po vsej Evropi. Nenavadno pa je, da vipavski trsničarji v Sloveniji pridelane cepljenke francoskih sort vin prodajajo v Francijo. Razlog bomo razkrili v tokratni oddaji. Je pa za potrebe vipavske trsnice na voljo vse manj zemljišč. In prav o zaščiti in ohranjanju kmetijskih zemljišč so govorili tudi na letošnjem posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja. Zaradi pozidav, vremenskih vplivov in onesnaževanja so tla po ugotovitvah stroke vse bolj ogrožen naravni vir. Tako smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih izgubili 8.500 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. Na kmetijskem ministrstvu pripravljajo ukrepe za trajno zaščito. V oddaji smo obiskali tudi vinogradniško kmetijo Sirk v Biljani v Goriških brdih.

Petkova anketa Kako pravljice vstopajo v otroška življenja?

Pravljice so že stoletja sestavni del odraščanja in zajeten vir domišljije. Danes jih otroci ne srečujejo le v knjigah, ampak tudi v drugačnih oblikah, kot so zvočne knjige in podkasti za otroke. Kljub vsem možnostim mnogi starši in stari starši še vedno prisegajo na tradicionalno branje. Pravijo, da osebni stik, toplina glasu in skupen čas ob knjigi ustvarijo neprecenljive trenutke. Kaj pravite vi? Ali še berete otrokom pravljice? Katero pravljico ste najraje prebirali kot otroci? Morda imate zdaj raje podkaste ali zvočne knjige? V petkovi anketi nas je zanimalo, kako pri vas ohranjate stik s pravljicami.

Kotiček za jeziček O navadnem mačjem kašlju in drugih mačjih zanimivostih

Mačke niso le hišni ljubljenčki, ampak tudi zelo pogosto uporabljena tema frazemov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Več o mačjem kašlju, hoji okrog vrele kaše, prenašanju mačjih mladičev in drugih mačjih zanimivostih - študentje FHŠ UP!

Radijski kviz So največjo hitrost vetra v Sloveniji izmerili v Vipavski dolini?

Tokrat smo kviz posvetili vremenu in ekstremnim vremenskim pojavom. Zmaga je tokrat pripadla poslušalki Milki, ki je pravilno odgovorila na spodnja vprašanja. Bi se dobro odrezali tudi vi? 1. V zadnjem desetletju je Slovenija beležila več vročinskih valov kot kadarkoli prej. DA / NE Najvišja temperatura, izmerjena v Sloveniji, je bila v Piranu, leta 1950. DA / NE 3. Najmočnejši veter, izmerjen v Sloveniji, je pihal v Vipavski dolini leta 1984. DA / NE 4. Slovenija ima največ padavin v zahodnem delu, zlasti v Posočju. DA / NE 5. Snežinke imajo vedno šest stranic. DA / NE

Odprto za srečanja Elena Cerkvenič: Sem shizofrena in ljubim svojo norost

Gostja oddaje odprto za srečanja je Elena Cerkvenič, Slovenka v Trstu, diplomirana jezikoslovka in profesorica nemškega jezika, pobudnica številnih dogodkov za širjenje slovenskega jezika in kulture v Italiji ter izredno dejavna v krogih ljudi, ki živijo ali so doživeli izkušnjo, podobno njeni. V začetku 90. let prejšnjega stoletja se je soočila s težko diagnozo: shizofrenija. Svojemu življenju je morala zgraditi nove temelje. Letos je izšla njena knjiga s spomini "Sem shizofrena in ljubim svojo norost". V njej podrobno in zelo čutno opisuje doživljanje svoje bolezni. Preplete ga s srečanji, ki so jo opogumila, razmišlja o družbenem položaju oseb s težavami v duševnem zdravju in o svobodi, ki jo je njej in drugim dal tržaški psihiater - revolucionar Franco Basaglia.

Dopoldan in pol Kolesar Luka Barut iz Kopra - slovenski prvak v pumptracku

Luka Barut je 22 letni Koprčan, kolesar v disciplini pumptrack. Veliko uspehov je že nanizal tako doma, kot v tujini. V letih 2022 in 2024 je osvojil prvo mesto v skupnem seštevku slovenskega pokala discipline pumptrack. Je tudi kolesarski vodnik in trener mountain bika, svoje znanje in izkušnje pa rad deli z novimi generacijami kolesarjev. Kolesarstvo je pri nas in v svetu vse bolj priljubljeno in Slovenija ima odlične pogoje za ta šport. Kolo Luko spremlja od malih nog, pravijo da je skorajda prej vrtel kolo kot hodil. Z njim se pogovarja Nataša Benčič.

Dopoldan in pol Aleksander Novak: Zbudimo otroka v sebi!

Kdor išče toplino, optimizem, svetle misli, ki se sicer napajajo iz resničnih življenjskih izkušenj, jih bo pri Aleksandru Novaku zagotovo našel. Tokrat nam je predstavil aktualni singel 'Dnevu dajva spet ime', ki je postal nova Pesem in pol.

Primorski kraji in ljudje Modna oblikovalka Tjaša Škapin: Ustvarjam na roke, kot so to počeli nekoč

Tjaša Škapin je leta 2017 postala prva slovenska modna oblikovalka, ki je sodelovala na modni reviji na filmskem festivalu v Cannesu, pred dvema letoma pa se je na mednarodnem sejmu Expo v Dubaju predstavila s kolekcijo 'Kras po moje'. Slovenska javnost jo pozna tudi po organiziranju srečanj primorske mode in umetnosti z naslovom 'Dotik zvezd' na gradu Socerb. Anita Urbančič jo je obiskala v njenem novem ateljeju v Hrpeljah.

Dopoldan in pol Dokler naju pes ne loči, knjižni prvenec Lene Gregorčič

»Dokler naju pes ne loči« je knjižni prvenec Lene Gregorčič, Izolanke, ki živi v Ljubljani in se v Izolo rada vrača. To knjigo je dolgo nosila v duši in morda je tlela v njej vseh tistih 10 let, ko je oblikovalain urejala spletno stran Zdrava hrana za pse. Lena je literarna komparativistka, dela v digitalnem okolju in ima zelo rada živali, posebej pse. Da se iz ljubezni do živali rodi knjiga, se mora seveda nabrati veliko doživetij s psom, a imeti je treba tudi talent za pisanje. Leni besede res lepo tečejo in tako je nastala knjiga, ki jo uvršča v doslej neobstoječo literarno zvrst »kinološke proze«. Knjiga je izšla pri založbi 5ka. Z Leno Gregorčič se pogovarja Nataša Benčič.

Dopoldan in pol Anej Rodica: V oljkarstvu je potencial!

Najboljše mlado oljčno olje je letos pridelal Anej Rodica. Na ocenjevanje, ki ga je tretje leto pripravil Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, v sodelovanju z Zavodom za mladino, turizem in kulturo, so pridelovalci oddali 83 oljčnih olj. Ocenjevalni panel je olje mladega oljkarja iz Trušk ocenil kot najboljše. S sinočno razglasitvijo v Dvorani sv. Frančiška v Kopru se je začel festival mladega oljčnega olja, ki bo s ponudbo v izbranih restavracijah trajal do sredine decembra. Tjaša Škamperle.

Pesem tedna »Ker moram iti naprej«

V rubriki Pesem tedna so člani skupine Lelle temeljito predstavili dejstva, zakaj je njihova skladba Naprej prelomna ter si zasluži prehodni naziv Pesem tedna RA KP.

Radio Koper svetuje Rehabilitacija po možganski kapi s pomočjo tehnologij navidezne resničnosti

Možganska kap je pogosta bolezen in je pomemben vzrok invalidnosti in umrljivosti. V Sloveniij letno zabeležimo 4400 primerov. Globalno breme možganske kapi pa je preko 12 milijonov. Možganska kap nastane zaradi žilne okvare, lahko zaradi zapore žile ali krvavitve. Pomembno je, da hitro prepoznamo znake in ukrepamo. Zgodnja obravnava pomeni tudi boljše obete za izid rehabilitacije. V izolski Splošni bolnišnici s sodelovanjem v čezmejnem projektu x-Brain raziskujejo inovativne pristope s pomočjo tehnoogij navidezne resničnosti.

Dopoldan in pol Slavko Ivančić: Jaz sem tak. Ne maram problemov.

Slavko Ivančić obeležuje dve veliki obletnici: svojih 70 let in 50 let glasbene kariere. Pred koncertom v portoroškem Avditoriju smo ga obiskali na njegovem domu. Pri njem doma, v Lepi ulici nad Portorožem, kjer se posluša Radio Koper, sva začela od začetka. »Crikvenica. Ivančići smo od tam. Rojen pa sem v Novem Vinodolskem. Oče je bil pedagog na osnovni šoli in trobentač. Ko je imel 18 let je izgubil nogo. Ampak vseeno je bil tudi vaterpolist. Mama pa je bila frizerka.« Ni edinec, ima dve leti starejšo sestro. Slavc mu tudi pravijo, a ne sliši rad te okrajšave lastnega imena, češ da zveni štajersko. V času razcveta teras, ki so glasbenikom na debelo rezale kruh, je začel svojo glasbeno pot. Najprej s Faraoni. Osemdeseta leta so bila pestra, kar se glasbenega dogajanja tiče. V portoroškem Kaštelu so skupine nastajale kar čez noč. Ena izmed takih si je nadela ime Bazar. »Danilo Kocjančič, to je neverjetno, bil mi je kot brat. To je vse njegovo delo.« V skupini, ki so jo poleg Danila Kocjančiča sestavljali še bobnar Dušan Vran Cika, kitarist Zdenko Cotič Coto in klaviaturist ter aranžer Marino Legovič, je Slavko postal frontman, kakršnega morda na Obali do takrat praktično ni bilo. »Spomnim se, ko sem bil receptor v hotelu Terapija in se tam zgodi koncert Iva Robića. Spoznal sem ga in sva tudi skupaj zapela za klavirjem. To so res bili drugačni časi.« Praktično na višku slave je Slavko Ivančić potegnil nenavadno potezo. Zapustil je skupino Bazar, Danilovo glasbo in Mefova besedila ter se pridružil skupini Casino, ki je, če se izrazimo v glasbenem slengu, »tezgarila« po osrednji Evropi in Skandinaviji. Trajalo je kar nekaj let, da se je potem Slavko vrnil na velika vrata. Postal je prvi glas skupine Faraoni … »Nelfi Depangher je imel glavco. Odlično. On je točno vedel, kaj je hoče od mene. Jaz sem bil prerojen.« Ne bom pozabil na stare čase, Mi ljudje smo kot morje, Sem takšen ker sem živ, Jaz te nimam rad, Kar je res, je res … to je le nekaj naslovov pesmi, ki so skupino Faraoni napravile nepozabno. Ob besedilih Miše Čermak in Draga Misleja Mefa sta glasbeno krmilo v skupini držala Ferdinand Ferdo Maraž in Enzo Hrovatin. »Če si vsaj malo glasbeno izobražen, lahko ob teh dveh avtorjih rečeš samo to je to. Pa Ferdo je bil fantastičen človek. Eni brez drugega niso mogli.« V novo tisočletje je Slavko Ivančič znova pogumno zakorakal z zmago na festivalu MMS in začrtal svojo nadvse uspešno samostojno glasbeno kariero. »Jaz sem tak karakter. Želim biti dobre volje. Ne maram problemov.« Slavko je kraljeval. Postal je umetniški direktor MMS in temu festivalu pomagal povrniti nekdanji sijaj. A nesreča nikoli ne počiva. Slavko je z mopedom zapeljal v krožišče … »Brez čelade! Zato sem se kasneje boril, od Pirana do Ljubljane: fantje, dajte čelade gor.« Še dobro se je izšlo. Slavko Ivančič, občinski nagrajenec, glasbeni abrahamovec in novopečeni sedemdesetletnik … Katere tri pesmi iz zajetnega izvajalskega opusa so mu najbolj pri srcu? »Ko mene več ne bo. Živel sem za to skladbo. Tina. Definitivno. Pa Mi ljudje smo kot morje, seveda.«

Odprto za srečanja Rajko in Toni Vodišek: oče in sin

Začenja se nov niz oddaj Midva, ki bodo enkrat mesečno zapolnile sredin večerni čas oddaje Odprto za srečanja. Nadaljujemo s spoznavanjem različnih človeških dvojin in tako kot lani niz začenjamo z dvojino starš-otrok. Naša prva gosta sta oče in sin iz Kopra, ki sta obenem tudi športnik in trener: to sta oče Rajko in sin Toni Vodišek, nosilec srebrne medalje na OI v Parizu 2024 v kajtanju. V goste ju je povabila Nataša Benčič.

Dopoldan in pol Razstava v Kobariškem muzeju: "Bil sem vojni ujetnik!"

V Kobariškem muzeju je še vse do oktobra prihodnje leto na ogled nova občasna razstava z naslovom »Bil sem vojni ujetnik!«. Razstava ponuja drobce dolgih zgodb osemnajstih vojnih ujetnikov, med temi dveh, ki sta dolga leta ujetništva preživela na Daljnem vzhodu. Vsi ostali so ga preživljali v Evropi – v srbskih, avstro-ogrskih, nemških in italijanskih taboriščih vojnih ujetnikov ali na delu v zaledju. Z avtorjem razstave Željkom Cimpričem, upokojenim kustosom Kobariškega muzeja, se je pogovarjala Mariša Bizjak.

Glasbeni abonma - Zveneča šelestenja Luise Antoni

Radiolive! - Mia Guček

RadioLive! - Jet Black Diamonds

Radiolive! - Masharik

RadioLive! - Balladero

Gremo Plesat - Ansambel Istrski Fantje

Na kožo zapisane zgodbe - Koncert ob 75-letnici Radia Koper

Jazz v Hendrixu - Zvjezdan Ružić

Gremo plesat - Andrej Bergant in Ansambel Tik-Tak

Jazz v Hendrixu - Jani Šepetavec quartet

Gremo Plesat - Kvatropirci

Odprto za srečanja Elena Cerkvenič: Sem shizofrena in ljubim svojo norost

Gostja oddaje odprto za srečanja je Elena Cerkvenič, Slovenka v Trstu, diplomirana jezikoslovka in profesorica nemškega jezika, pobudnica številnih dogodkov za širjenje slovenskega jezika in kulture v Italiji ter izredno dejavna v krogih ljudi, ki živijo ali so doživeli izkušnjo, podobno njeni. V začetku 90. let prejšnjega stoletja se je soočila s težko diagnozo: shizofrenija. Svojemu življenju je morala zgraditi nove temelje. Letos je izšla njena knjiga s spomini "Sem shizofrena in ljubim svojo norost". V njej podrobno in zelo čutno opisuje doživljanje svoje bolezni. Preplete ga s srečanji, ki so jo opogumila, razmišlja o družbenem položaju oseb s težavami v duševnem zdravju in o svobodi, ki jo je njej in drugim dal tržaški psihiater - revolucionar Franco Basaglia.

Primorski dnevnik S podpisom ustanovne listine zaživela Zamejska športna koordinacija

Slovenski zamejski šport, ki niza pomembe uspehe, se je s podpisom ustanovne listine v Ljubljani uradno združil v Zamejsko športno koordinacijo. Ta bo skrbela za izboljšanje medsebojnega povezovanja, izmenjavo dobrih praks in znanja ter spodbujanje sodelovanja med slovenskimi organizacijami v vseh štirih državah ter matični domovini. V oddaji še: - V ZD Idrija so slovesno predali namenu nove prostore v t.i. avstrijskem delu stavbe. - Na srečanju s predstavniki južnoprimorskih občin so predstavili investicije v vodno infrastrukturo. - V Ankaranu ustanovili Javni zavod za naravo in družbo.

Opoldnevnik V Cimosu so začeli odpuščati delavce

Štiri delavce v senožeški enoti Cimosove tovarne avtomobilskih delov so obvestili o nameri za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V Sindikatu SKEI, ki je tam že dvakrat izpeljal stavko, so prepričani, da je to začetek konca Cimosa v Senožečah. V oddaji tudi o tem: - OECD Sloveniji znižal gospodarsko napoved. - V večjezičnem oddelku koprskega vrtca otroci spoznavajo tudi druge kulture in razvijajo različne socialne veščine. - V SNG Nova Gorica drevi premiera komične drame Pogovori po seksu.

Dopoldan in pol Kolesar Luka Barut iz Kopra - slovenski prvak v pumptracku

Luka Barut je 22 letni Koprčan, kolesar v disciplini pumptrack. Veliko uspehov je že nanizal tako doma, kot v tujini. V letih 2022 in 2024 je osvojil prvo mesto v skupnem seštevku slovenskega pokala discipline pumptrack. Je tudi kolesarski vodnik in trener mountain bika, svoje znanje in izkušnje pa rad deli z novimi generacijami kolesarjev. Kolesarstvo je pri nas in v svetu vse bolj priljubljeno in Slovenija ima odlične pogoje za ta šport. Kolo Luko spremlja od malih nog, pravijo da je skorajda prej vrtel kolo kot hodil. Z njim se pogovarja Nataša Benčič.

Jutranjik Premier Golob vendarle na razgovor na protikorupcijsko komisijo

Protikorupcijska komisija bo danes v sklopu preiskave o domnevnih političnih pritiskih na delo policije zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba in več prič. Prijavo zoper premierja je na KPK in tožilstvo vložila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je pred dvema letoma po sporu z Golobom odstopila s položaja. S kazenskim vidikom Golobovega poskusa vplivanja na kadrovanje v policiji pa se po prejeti ovadbi ukvarja tudi specializirano državno tožilstvo. Tam še niso sprejeli odločitve, kako naprej. V oddaji tudi o tem: - Kraška naselja bi pred požari lahko rešili, če bi okolico očistili gozda, površine pa vzdrževali s pašo. - Mestna občina Koper - občina po meri invalidov. - Sodišče je nekdanjega rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča spoznalo za krivega spolnega in psihičnega nadlegovanja.

Primorski dnevnik V Prestranku so naveličani hrupa

V oddaji tudi o tem: - Na Bistriškem največja naložba gradnja prizidka in telovadnice pri OŠ Dragotina Ketteja. - Na občinskem svetu v Ankaranu spet o ustanovitvi javnega zavoda. - Ob mednarodnem dnevu invalidov pozivi k enaki obravnavi vseh.

Jazz in jaz Vlado Batista izdal učbenik za študente PF

Priznan skladatelj in jazz violinist Vlado Batista, sicer docent na Pedagoški fakulteti v Kopru, je napisal učbenik za bodoče učitelje glasbenega pouka, publikacija pa je pravzaprav primerna za vsakogar, ki bi se rad naučil spremljave petja. "HARMONSKA SPREMLJAVA PETJA" je torej nadvse koristen pripomoček, v katerem preberemo tudi zanimiva razmišljanja o glasbi in mnogih dimenzijah, ki jih ta ponuja. Z Vladom Batisto se je pogovarjala Mojca Maljevac.

Opoldnevnik Prešernova nagrajenca sta Dragica Čadež in Dragan Živadinov

Upravni odbor Prešernovega sklada je ob današnji obletnici rojstva Franceta Prešerna, ki jo 25 let zaznamujemo kot Ta veseli dan kulture, razglasil prejemnike najvišjih državnih priznanj za umetniške dosežke prihodnje leto. Prešernovo nagrado bosta dobila kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. V oddaji tudi o tem: - Protest krajanov Prestranka in Koč zaradi poslabšanja bivanjskih razmer. - Družba Alpacem Cement donirala občini Kanal ob Soči dva milijona evrov. - Grafist začel obnavljati v požaru poškodovano zgradbo v središču Portoroža, vzrok požara še ni znan.

Jutranjik "Prebijte ovire, odprite vrata: za vključujočo družbo in razvoj za vse!"

V Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije so v poslanici ob današnjem dnevu invalidov zapisali, da je pomembno razvijati inkluzivno infrastrukturo, ki omogoča neoviran dostop invalidom: oddstraniti je treba vse vrste ovir, fizične, družbene in ekonomske, ki preprečujejo polno sodelovanje in prispevek invalidov v skupnosti. V jutranjiku tudi o tem: - Na Ta veseli dan kulture izvemo imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. - Pred parlamentarnim odborom se bo predstavila kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo. - Z januarjem v Tolminu po novem mesečno plačevanje za praznjenje malih čistilnih naprav in greznic. - V Vipavi odprli Lanthierijev hram.

Radijski kviz So Slovenci Prešerna častili že v času njegovega življenja?

Na današnji dan leta 1800 se je rodil France Prešeren. Več kot odlična priložnost, da smo na to temo pripravili tokratni radijski kviz. Poslušalki Rozi je uspel veliki met, pravilno je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, kaj pa vi, kako bi se odrezali? Teza 1: France Prešeren je bil prvi pesnik, ki je pisal v slovenskem jeziku. DA / NE Teza 2: Podoba Franceta in verz iz Zdravljice krasita slovenski evrski kovanec za 1 evro. DA / NE Teza 3: Po Prešernu se imenuje prva slovenska vrtnica. DA / NE Teza 4: rešeren je bil imenovan za narodnega pesnika že v času svojega življenja. DA / NE Teza 5: Mnogi slovenski glasbeniki so že uglasbili kakšno izmed Prešernovih pesmi, a prvega slovenskega raperja, ki bi to storil, še čakamo. DA / NE

Primorski dnevnik Ribičem finančno nadomestilo zaradi oteženega ribolova na morju

Ribiči, ki uveljavljajo izpad dohodka zaradi nezmožnosti ribolova, bodo skupaj prejeli nekaj več kot 150 tisoč evrov nadomestila. Zaradi nerešenega vprašanja meje s Hrvaško je ribolov na morju otežen. Pogoj za dodelitev nadomestila je bil, da je bilo za ribiško plovilo v lanskem letu oddanih najmanj 20 ladijskih dnevnikov in da so z njim ulovili najmanj 500 kilogramov rib. V oddaji tudi o tem: - V Biljah in Kostanjevici sončni elektrarni za šolo in vrtec. - V desetih primorskih knjižnicah zaključili akcijo Primorci beremo. - Državni gozdovi bolnišnicam podarili božične smrečice.