Novela zakona o zdravstveni dejavnosti bo predstavljena na Strateškem svetu za zdravje

Ministrica za zdravje bo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, dopolnjeno iz javne razprave popoldan predstavila na Strateškem svetu za zdravje, ki ga vodi Erik Brecelj. Zdravniške organizacije so nastrojene predvsem proti omejevanju zdravniškega dela zunaj javnega sektorja. V oddaji tudi o tem: -V Sežani bi lahko zasebniki izgradili 600 novih stanovanj; povpraševanje po pozidavi je tudi v večjih vaseh. -Poleg vsebine zdaj znan tudi prostor nastajajoče tipne galerije na Goriškem. -Nogometaši Olimpije in Celje pred novima evropskima nastopoma.

Svetniki obeh Goric in Šempetra za še več sodelovanja v prihodnosti

Včeraj je v Novi Gorici potekala izredna seja mestnega sveta, namenjena predstavitvi programa Evropske prestolnice kulture. So pa bili na sejo povabljeni tudi svetniki sosednjih občin, in sicer Občine Gorica in Občine Šempeter - Vrtojba. Svetniki so večkrat izpostavili, da bi tovrstnih srečanj moralo biti več. V oddaji tudi o tem: -V Sloveniji zaradi korupcije vsako leto izgubimo 3 in pol milijarde evrov. -Ministrstvo s srečanjem z načelniki zaznamovalo 30-letnico upravnih enot. -Smrtna nesreča v koprskem pristanišču po sedmih letih še brez sodnega epiloga. -Novogoriške odbojkarice so izpadle v osmini finala pokala Challenge.

Ministrstvo s srečanjem z načelniki zaznamovalo 30-letnico upravnih enot

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo srečanje z aktualnimi in upokojenimi načelniki upravnih enot ter drugimi, ki so pomembno pripomogli k razvoju in uspešnemu delovanju upravnih enot. Eden od sedmih načelnikov, ki so na tem mestu vse od začetka, je Branko Andrejašič iz Izole. Kot je spomnil, je bil odo sedaj veliko predlogov za reorganizacijo upravnih enot nedomišljenih. V oddaji tudi o tem: - Srečanje slovenkih in hrvaških policistov na Jelšanah - Dekanski Titus z višjimi prihodki in dobičkom. - Zaključena zahtevna restavratorska dela v cerkvi na Kostanjevici.

V Vrhpolju bodo predstavili načrtovane protipoplavne ukrepe ob vodotoku Bela

Po treh letih od začetka prve faze projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti v porečju reke Vipave se stvari vendarle premikajo. Tudi dolgo pričakovana hidrološko-hidravlična študija za porečje Vipave, ki je temeljni dokument za vse protipoplavne ukrepe na in ob tej reki, naj bi bila zaključena do februarja. V oddaji tudi o tem: - Z Evropsko prestolnico kulture gradijo večjo prepoznavnost območja. - Na gradu Kromberk so sinoči predstavili knjigo nedavno preminulega sociologa, diplomata in publicista Jožeta Šušmelja. - Slovenske rokometašice se bodo s tekmo proti Nemkam poslovile od evropskega prvenstva.

Slovenija poostrila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko

O spremenjenih razmerah v Siriji in morebitnem vplivu dogajanja na notranjo varnost v državah in v Evropski uniji se je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar včeraj po telefonu pogovarjal s kolegoma iz Italije in Hrvaške, Matteom Piantedosijem in Davorjem Božinovićem. Obvestil ju je, da je slovenska policija poostrila nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko ter izravnalne ukrepe v notranjosti države z namenom boja proti terorizmu in preprečevanja nezakonitih migracij. Prav iz Sirije prihaja največ nezakonitih migrantov, ki jih obravnava slovenska policija. Kot ocenjujejo, padec režima Bašarja al Asada za zdaj še ne bo vplival na zmanjšanje števila sirskih migrantov. V oddaji tudi o tem: - Na Kozini so odprli podjetniški inkubator; prvi mladi podjetniki bi lahko vanj vstopili na pomlad prihodnje leto. - Nagrajeni mladi upi izolskega podjetništva. - Marij Čuk je novi predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Inkubator na Kozini podpora za nova podjeta

V podjetniški inkubator so preuredili nekdanje gostišče. Uspešna kandidatura na razpisu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je občini Hrpelje-Kozina prinesla 1,4 milijona evrov. Pol milijona so porabili za nakup stavbe, razliko pa vložili v rekonstrukcijo in novogradnjo. Tako so v občini zagotovili podporno okolje za razvoj novih podjetij. Prvi podjetniki se bodo v inkubator lahko vselili po novem letu. V oddaji tudi o tem: - Bo avtobus znova vozil v središče vasi Goče? - Šest vlog za direktorja piranskega Pomorskega muzeja. - Baška grapa sprejeta v mrežo gorniških vasi.

Prvi pomol v koprskem pristanišču bo dodatno razširil Kolektor Koling

Luka Koper je dokončno izbrala podjetje, ki bo podaljšalo prvi pomol na severni strani. Uprava bo pogodbo s Kolektor Kolingom – ta bo imel več podizvajalcev – podpisala še letos. Dela bodo trajala tri leta. V oddaji tudi: - Evropsko prestolnico kulture želijo sooblikovati tudi invalidi. - Primanjkljaj v državnem proračunu je manjši od predvidenega. - Slovenske rokometašice kljub dobrim predstavam ne bodo napredovale v končnico evropskega prvenstva.

Danes obeležujemo svetovni dan človekovih pravic

Zapisane so v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ta pa je bila podlaga za številne mednarodne akte, konvencije, ustave. Poglavitno vodilo deklaracije je bilo, da preseže kulture, religije, pravne sisteme in politične ideologije. Ko so pred 76 leti sprejeli deklaracijo, je prevladoval optimizem, da se bodo človekove pravice v naslednjih desetletjih le še krepile in nadgrajevale. A temu žal ni tako. V oddaji tudi o tem: - Luka Koper je dokončno izbrala podjetje, ki bo podaljšalo prvi pomol na severni strani. - V Izoli bo z občinskimi nepremičninami spet upravljala občina in ne več Komunala. - V Novi Gorici na voljo izobraževalni programi za večjo finančno pismenost.

Republiški stanovanjski sklad še ni predal vseh ključev v soseski Nova Dolinska

V sosesko Nova Dolinska v Kopru se še niso vselili vsi najemniki. V republiškem stanovanjskem skladu pojasnjujejo, da morajo pred prevzemom stanovanja podpisati najemno pogodbo in poravnati varščino v višini šestih mesečnih najemnin. Šele nato se lahko vselijo. V oddaji boste slišali še: - Policijske uprave čezmejnega prostora so s ponovno uvedbo mejnega nadzora okrepile sodelovanje. - FURS opozarja, da so obdavčeni tudi prihodki na platformi za odrasle OnlyFans. - Med facami leta so tudi primorske osnovnošolke.

Damir Podnar: raziskovalna žilica nas potapljače vodi k iskanju še neodkritega

V tokratni oddaji boste spoznali potapljača Damirja Podnarja. Novogoričan se je s potapljanjem začel ukvarjati že v mladosti, kasneje pa je to preraslo v profesionalno kariero. Poleg jam raziskuje tudi podvodne razbitine v svetovnih morjih. O njegovih letošnjih odpravah boste več izvedeli v tokratni oddaji Morje in mi.

Goriška Brda, Vipavska dolina in Kras s skupno kolesarsko potjo

Nov evropski projekt bo Goriška Brda, Vipavsko dolino in Kras povezal s skupno kolesarsko potjo. Vse tri destinacije bodo s tem dobile tudi novo turistično ponudbo, ki bo zaobjela naravno in kulturno dediščino ter kulinariko. Po padcu režima Bašarja al Asada se iz sveta vrstijo pozivi k mirnemu prenosu oblasti in oblikovanju vključujoče vlade. Kremelj medtem ne želi potrditi poročanja medijev, da je odstavljeni sirski predsednik zbežal v Rusijo. V oddaji tudi o tem: - Naraščajoča cenovna nedostopnost stanovanj zlasti mlade potiska na najemniški trg. - Preprečevanje in odkrivanje korupcije otežuje stopnjevanje populizma. - Poklon skladatelju Pavletu Merkuju ob deseti obletnici njegove smrti. - Slovenske rokometašice se bodo pomerile z Dansko.

Lelee: "Ker moraš iti naprej!"

Potopljeni v shoegaze prizmi

Ste že slišali za skupino Jimmy Barka Experience?

"To je resnična zgodba"

"Drage Kuzle!"

Mefova nova `knjigozvočnica´

"Delujemo na polnih obratih"

"Ohranimo poletje"

"Posvečeno moji punci"

"To ste pa res zadeli v nulo"

"Ma kaj to bo samo za reklamo??"

Radijski kviz Na božični večer na Norveškem skrivajo metle?

Zima je čas, ko si narava nadene svojo belo odejo in nas obdari z edinstvenimi radostmi ter čari, ki jih prinaša ta letni čas. Ta letni čas smo podrobneje spoznali v radijskem kvizu, ki je poslušalcem razkril, zakaj na Norveškem na božični večer skrivajo metle. Vam je jasno, zakaj? Teza 1:Zima nastopi zaradi povečane oddaljenosti Zemlje od Sonca. DA / NE Teza 2: Polarni dan in polarna noč sta možna samo na zemeljskih polih. DA / NE Teza 3: Sneg absorbira zvok in zmanjša hrup v okolici. DA / NE Teza 4: Najhladnejše mesto na svetu je Vostok na Antarktiki. DA / NE Teza 5: Na Norveškem na božični večer ljudje pospravijo oziroma skrijejo metle. DA / NE

None in nonoti Bernarda Vončina: Žakelj so mi ovili okoli noge, da sem šla na sneg

Današnja zgodba v rubriki None in nonoti prihaja iz zaselka Voglarji, 755 metrov nad morjem, blizu Trnovega. Tam je v veliki družini odraščala danes 90-letna Bernarda Vončina. Družino sta zaznamovala revščina in smrt otroka, a kljub temu ima gospa prijetne spomine na otroštvo. Z gospo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Petkova anketa Miklavž - prva zvezda decembrskega obdarovanja

December je čas obdarovanja, ko nas obiščejo trije dobri možje, prvi izmed njih pa je prav sveti Miklavž. Svetnik obdarovanja in dobrodelnosti, prinaša darila otrokom - pa tudi odraslim, ki se radi prepustijo čarobnosti tradicije. Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost. Rodil se je v premožni družini, vendar je bogastvo razdajal revnim in pomoči potrebnim. Njegova legenda o dobrodelnosti in obdarovanju je tako močna, da je Miklavž postal eden najbolj priljubljenih svetnikov predvsem v alpskih deželah, kjer je običaj globoko zakoreninjen. Kaj ste pa vi danes dobili za Miklavža? Ste v košarah našli sadje, kakšno sladkarijo ali kaj večjega? V današnji anketi raziskujemo, kdo izmed dobrih mož obdaruje danes in kako se skozi čas obdarovanje spreminja

Kotiček za jeziček Ne glej me kot sova!

Vas je že kdaj kdo gledal kot sova? Morda kot čuk? Zakaj nas bolščeč pogled spominja na to žival? V naslednjih minutah nam frazem razložijo študenti FHŠ UP!

Radijski kviz So Slovenci Prešerna častili že v času njegovega življenja?

Na današnji dan leta 1800 se je rodil France Prešeren. Več kot odlična priložnost, da smo na to temo pripravili tokratni radijski kviz. Poslušalki Rozi je uspel veliki met, pravilno je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, kaj pa vi, kako bi se odrezali? Teza 1: France Prešeren je bil prvi pesnik, ki je pisal v slovenskem jeziku. DA / NE Teza 2: Podoba Franceta in verz iz Zdravljice krasita slovenski evrski kovanec za 1 evro. DA / NE Teza 3: Po Prešernu se imenuje prva slovenska vrtnica. DA / NE Teza 4: rešeren je bil imenovan za narodnega pesnika že v času svojega življenja. DA / NE Teza 5: Mnogi slovenski glasbeniki so že uglasbili kakšno izmed Prešernovih pesmi, a prvega slovenskega raperja, ki bi to storil, še čakamo. DA / NE

None in nonoti Ivan Košuta: »Arančato« smo si razdelili v treh

Cesta je vas v srednjem delu Vipavske doline. Cejsta, pravijo domačini. Tam je odraščal danes 74-letni Ivan Košuta. Mateja Grebenjak se je z njim pogovarjala v Domu starejših občanov Ajdovščina. Odraščal je v veliki družini s štirimi brati in, kot bomo slišali, so kdaj tudi kakšno »ušpičili«.

Petkova anketa Črni petek – praznik popustov ali potrošniška past?

Črni petek je že nekaj let stalnica v našem koledarju. To obdobje, polno obljub o neverjetnih popustih in neprekosljivih ponudbah, je za mnoge postalo sinonim za nakupovalno mrzlico. Potrošniške organizacije nas že lep čas opozarjajo, da je potrebna velika previdnost. Mnoge trgovine z različnimi triki poskušajo pritegniti našo pozornost in nas spodbuditi k impulzivnim nakupom. Nakupovalna evforija lahko vodi tudi v nepotrebno zadolževanje in kopičenje stvari, ki jih ne potrebujemo. Kaj je torej Črni petek – praznik popustov ali potrošniška past? Kakšno je vaše mnenje o popustih na črni petek? Ali običajno kupujete izdelke v času akcij? Se zgodi, da kupite izdelek, ki ga kasneje ocenite kot nepotreben? Nakupovalni utrip smo izmerili v tokratni anketi.

Kotiček za jeziček Vam je kdo naredil medvedjo uslugo?

Vam je že kdo naredil medvedjo uslugo? Se vam je kdaj zazdelo, da ste zaščiteni kot medved? Medvedi in njihove navade so navdihnili številne frazeme, ki so postali del naše vsakdanje komunikacije. V naslednjih minutah vam jih bodo razložili naši mladi jezikoslovci!

Radijski kviz Se v Tibetu pozdravljajo tako, da si pokažejo jezik?

Pred dnevi smo obeležili svetovni dan pozdrava, zato smo tokratni kviz namenili različnim svetovnim pozdravom. Naučili smo se, da so načini pozdravljanja po svetu sila različni, kar je nekje običajno, je drugje lahko žalitev. Kaj pa kazanje jezika, se to v Tibetu sme? Kaj nam s tem sporoča človek, s katerim smo se pravkar srečali. Poslušajte tokratni radijski kviz! Teza 1: V Japonski kulturi je priklon globlji, če želite izraziti večje spoštovanje. DA / NE Teza 2: V Indiji je pozdrav "Namaste" spremljan s stiskom rok. DA / NE Teza 3: V Tibetu je pozdrav s kazanjem jezika način izkazovanja spoštovanja. DA / NE Teza 4: Eskimski pozdrav vključuje drgnjenje nosov. DA / NE Teza 5: Mahanje je univerzalni način pozdravljanja. DA / NE

None in nonoti Miha Dacar: Imeli smo »light show« … žarnice so utripale

V domu starejših občanov Ajdovščina danes biva 74-letni Miha Dacar. Rodil se je v Ljubljani, živel v Kranju, pri petih letih se je preselil v prestolnico burje. Pri njem doma so bili 'fajn žuri', pravi, da so ga po tem vsi poznali. Priljubljen je bil tudi med puncami. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Petkova anketa Kako pravljice vstopajo v otroška življenja?

Pravljice so že stoletja sestavni del odraščanja in zajeten vir domišljije. Danes jih otroci ne srečujejo le v knjigah, ampak tudi v drugačnih oblikah, kot so zvočne knjige in podkasti za otroke. Kljub vsem možnostim mnogi starši in stari starši še vedno prisegajo na tradicionalno branje. Pravijo, da osebni stik, toplina glasu in skupen čas ob knjigi ustvarijo neprecenljive trenutke. Kaj pravite vi? Ali še berete otrokom pravljice? Katero pravljico ste najraje prebirali kot otroci? Morda imate zdaj raje podkaste ali zvočne knjige? V petkovi anketi nas je zanimalo, kako pri vas ohranjate stik s pravljicami.

Radio Koper svetuje Ali znate upravljati z osebnimi financami?

V današnji svetovalni oddaji bomo govorili finančni pismenosti. Ljudska univerza Nova Gorica je začela izvajati različne izobraževalne programe, namenjene krepitvi finančne pismenosti. Ti so nastali na pobudo Evropske komisije, ki si želi večjo finančno usposobljenost odraslih, cilj katerega je izboljšati finančne veščine posameznikov. Tako izobraževanje je bilo do zdaj v Sloveniji po večini plačljivo in manj dostopno širši javnosti, zato ne preseneča, da so v Novi Gorici prvi termini že zasedeni. Kakšne so vsebine izobraževalnih programov, komu so namenjeni in zakaj se jih je dobro udeležiti, bo povedala Polona Konjedic iz Ljudske univerze Nova Gorica. V svetovalno oddajo jo je povabila Nataša Uršič.

Odprto za srečanja V Sloveniji zakoljemo za eno Španijo piščancev na leto

Človek se s svojimi dejavnostmi vse bolj širi v habitate, ki od nekdaj pripadajo živalim. S tem ogroža sebe in številna druga bitja. Izrablja neobnovljive vire, pa tudi obnovljive, ki zaradi prekomernih in pretiranih posegov človeka ne morejo znova zaživeti. Naj navedemo le dva primera: pretiran izlov rib ali pretirana sečnja gozdov. Zato je smotrno, da okolje varujemo in omejimo tiste dejavnosti človeka, ki so za naravo in okolje škodljive. V tej smeri razmišlja tudi filozof dr. Tomaž Grušovnik v svojih obravnavah živalske in okoljske etike.

Dopoldan in pol Marina Tabassum: V Bangladešu se z vodo ne ukvarjamo, preprosto ji pustimo, da gre svojo pot

Na nedavnih dnevih arhitekture v Piranu je sodelovala tudi arhitektka Marina Tabassum iz Bangladeša, sicer tudi predavateljica na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, ki je bila tudi na čelu letošnje žirije za podelitev nagrade Piranesi. Naredila je izjemen vtis predvsem s predstavitvijo svojega dela v domovini, posebej z nekaj sto dolarji vrednimi mobilnimi stukturami, iz katerih nastajajo preprosta bivališče za revnejše prebivalstvo. Nekaj minut si je vzela tudi za naš radio.

Dopoldan in pol Se Po Lari Baruca vrača tudi Aleksandra Čermelj?

Letos se je po dolgoletnem premoru z novo glasbo in s koncerti vrnila Lara Baruca. In tako nam ni ušla napoved letošnjega prazničnega koncerta Pihalnega orkestra Piran, da bo z njimi kot gostja nastopila Aleksandra Čermelj. Preverili smo, ali to morda pomeni, da se tudi ta primorska pevka vrača na glasbeno sceno.

Morje in mi Damir Podnar: raziskovalna žilica nas potapljače vodi k iskanju še neodkritega

V tokratni oddaji boste spoznali potapljača Damirja Podnarja. Novogoričan se je s potapljanjem začel ukvarjati že v mladosti, kasneje pa je to preraslo v profesionalno kariero. Poleg jam raziskuje tudi podvodne razbitine v svetovnih morjih. O njegovih letošnjih odpravah boste več izvedeli v tokratni oddaji Morje in mi.

Dopoldan in pol Mi2: Novi album bo, a po velikem koncertu v Stožicah

Zasedba Mi2 bo prihodnje leto s koncertom v dvorani Stožice način obeležila okroglo, 30. obletnico obstoja. Jernej Dirnbek je napovedal največji koncert skupine in predstavil aktualni singel 'Hin', ki je Pesem in pol tega tedna.

Od setve do žetve Za ohranjanje gozdov so ključni skrbni lastniki

Sanacija gozdov po lanskih neurjih in posledica, degradacija podlubnikov, je bila uspešna. To je rezultat dobrega sodelovanja proaktivnih lastnikov z javno gozdarsko službo in predvsem izvajalcev del ter razmeroma ugodnega leta brez večjih ujm. Tudi letos pa so razglasili priznanja, namenjena najskrbnejšim lastnikom gozda, ki z zglednim gospodarjenjem in nego vzbujajo pozornost v množici 460 tisoč lastnikov in solastnikov gozdov. V oddaji se bomo pogovarjali tudi s Primožem Jesenkom, letošnjim prejemnikom priznanja za rejo in ohranjanje plemenskih ovac jezersko-solčavske pasme, in Nežo Bric, trenerko borderskih ovčarjev, ki jih usposablja za delo z ovcami.

Primorski kraji in ljudje "De bu lipo sje skup," nam je zaželel Adam Hrabar iz Podgrada

Tokrat gremo v Podgrad, kjer so – tako kot v številnih drugi krajih – v začetku decembra zažarele praznične lučke. To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, če ne bi za vsem skupaj stal 17-letni fant, Adam Hrabar. Mladenič, ki ima rad svoj kraj, njegovo narečje – kot boste vmes lahko slišali – pa starine, leseno pohištvo in še marsikaj drugega.

Dopoldan in pol Perica Rai: Pomanjkanje sredstev, klopi, modrasi ... na snemanju smo doživeli vse

Luč sveta je končno ugledal dolgo pričakovani triler Pa tako lep dan je bil, ki ga je režiser Koprčan Perica Rai z ekipo v vseh mogočih razmerah snemal in ustvarjal dobrih deset let. Glavne vloge štiri uveljavljene slovenske igralke: Katarina Čas, Ula Furlan, Nina Ivanišin in Tina Vrbnjak. V teh dneh si gla lahko ogledamo v številnih kinodvoranah po Sloveniji.

Dopoldan in pol Nizke cene nepremičnin čez mejo vabijo tudi kupce iz Slovenije

Cene nepremičnin, tako starih kot novih, so v Sloveniji izjemno visoke. To še posebej velja za prestolnico in slovensko Istro, kjer draga stanovanja in hiše silijo ljudi, da se odrečejo sanjam o lastnem domu ali pa si tega poiščejo drugje. Marsikdo se zato ozre tudi čez mejo, sploh v sosednji Trst ali Gorico. O tem se je Jasna Preskar pogovarjala z Majo Vrtovec iz nepremičninske agencije Immobili senza confine, ki posluje tako na Tržaškem kot Goriškem.

Dopoldan in pol Na obisku v večjezičnem oddelku koprskega vrtca

Lani so v enoti koprskega vrtca odprli prvi večjezični oddelek v sodelovanju s koprsko občino in Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem. Po uspešno izvedenem programu, ki vključuje dejavnosti v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku je Raziskovalno-razvojna enota predšolske vzgoje letos dobila še dodatni oddelek s skupino mlajših otrok.

Radiolive! - Mia Guček

Glasbeni abonma - Zveneča šelestenja Luise Antoni

RadioLive! - Jet Black Diamonds

Radiolive! - Masharik

RadioLive! - Balladero

Gremo Plesat - Ansambel Istrski Fantje

Na kožo zapisane zgodbe - Koncert ob 75-letnici Radia Koper

Jazz v Hendrixu - Zvjezdan Ružić

Gremo plesat - Andrej Bergant in Ansambel Tik-Tak

Jazz v Hendrixu - Jani Šepetavec quartet

Gremo Plesat - Kvatropirci

Radio Koper svetuje Ali znate upravljati z osebnimi financami?

V današnji svetovalni oddaji bomo govorili finančni pismenosti. Ljudska univerza Nova Gorica je začela izvajati različne izobraževalne programe, namenjene krepitvi finančne pismenosti. Ti so nastali na pobudo Evropske komisije, ki si želi večjo finančno usposobljenost odraslih, cilj katerega je izboljšati finančne veščine posameznikov. Tako izobraževanje je bilo do zdaj v Sloveniji po večini plačljivo in manj dostopno širši javnosti, zato ne preseneča, da so v Novi Gorici prvi termini že zasedeni. Kakšne so vsebine izobraževalnih programov, komu so namenjeni in zakaj se jih je dobro udeležiti, bo povedala Polona Konjedic iz Ljudske univerze Nova Gorica. V svetovalno oddajo jo je povabila Nataša Uršič.

Opoldnevnik Novela zakona o zdravstveni dejavnosti bo predstavljena na Strateškem svetu za zdravje

Ministrica za zdravje bo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, dopolnjeno iz javne razprave popoldan predstavila na Strateškem svetu za zdravje, ki ga vodi Erik Brecelj. Zdravniške organizacije so nastrojene predvsem proti omejevanju zdravniškega dela zunaj javnega sektorja. V oddaji tudi o tem: -V Sežani bi lahko zasebniki izgradili 600 novih stanovanj; povpraševanje po pozidavi je tudi v večjih vaseh. -Poleg vsebine zdaj znan tudi prostor nastajajoče tipne galerije na Goriškem. -Nogometaši Olimpije in Celje pred novima evropskima nastopoma.

Jutranjik Svetniki obeh Goric in Šempetra za še več sodelovanja v prihodnosti

Včeraj je v Novi Gorici potekala izredna seja mestnega sveta, namenjena predstavitvi programa Evropske prestolnice kulture. So pa bili na sejo povabljeni tudi svetniki sosednjih občin, in sicer Občine Gorica in Občine Šempeter - Vrtojba. Svetniki so večkrat izpostavili, da bi tovrstnih srečanj moralo biti več. V oddaji tudi o tem: -V Sloveniji zaradi korupcije vsako leto izgubimo 3 in pol milijarde evrov. -Ministrstvo s srečanjem z načelniki zaznamovalo 30-letnico upravnih enot. -Smrtna nesreča v koprskem pristanišču po sedmih letih še brez sodnega epiloga. -Novogoriške odbojkarice so izpadle v osmini finala pokala Challenge.

Odprto za srečanja V Sloveniji zakoljemo za eno Španijo piščancev na leto

Človek se s svojimi dejavnostmi vse bolj širi v habitate, ki od nekdaj pripadajo živalim. S tem ogroža sebe in številna druga bitja. Izrablja neobnovljive vire, pa tudi obnovljive, ki zaradi prekomernih in pretiranih posegov človeka ne morejo znova zaživeti. Naj navedemo le dva primera: pretiran izlov rib ali pretirana sečnja gozdov. Zato je smotrno, da okolje varujemo in omejimo tiste dejavnosti človeka, ki so za naravo in okolje škodljive. V tej smeri razmišlja tudi filozof dr. Tomaž Grušovnik v svojih obravnavah živalske in okoljske etike.

Primorski dnevnik Ministrstvo s srečanjem z načelniki zaznamovalo 30-letnico upravnih enot

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo srečanje z aktualnimi in upokojenimi načelniki upravnih enot ter drugimi, ki so pomembno pripomogli k razvoju in uspešnemu delovanju upravnih enot. Eden od sedmih načelnikov, ki so na tem mestu vse od začetka, je Branko Andrejašič iz Izole. Kot je spomnil, je bil odo sedaj veliko predlogov za reorganizacijo upravnih enot nedomišljenih. V oddaji tudi o tem: - Srečanje slovenkih in hrvaških policistov na Jelšanah - Dekanski Titus z višjimi prihodki in dobičkom. - Zaključena zahtevna restavratorska dela v cerkvi na Kostanjevici.

Opoldnevnik V Vrhpolju bodo predstavili načrtovane protipoplavne ukrepe ob vodotoku Bela

Po treh letih od začetka prve faze projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti v porečju reke Vipave se stvari vendarle premikajo. Tudi dolgo pričakovana hidrološko-hidravlična študija za porečje Vipave, ki je temeljni dokument za vse protipoplavne ukrepe na in ob tej reki, naj bi bila zaključena do februarja. V oddaji tudi o tem: - Z Evropsko prestolnico kulture gradijo večjo prepoznavnost območja. - Na gradu Kromberk so sinoči predstavili knjigo nedavno preminulega sociologa, diplomata in publicista Jožeta Šušmelja. - Slovenske rokometašice se bodo s tekmo proti Nemkam poslovile od evropskega prvenstva.

Jutranjik Slovenija poostrila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko

O spremenjenih razmerah v Siriji in morebitnem vplivu dogajanja na notranjo varnost v državah in v Evropski uniji se je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar včeraj po telefonu pogovarjal s kolegoma iz Italije in Hrvaške, Matteom Piantedosijem in Davorjem Božinovićem. Obvestil ju je, da je slovenska policija poostrila nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko ter izravnalne ukrepe v notranjosti države z namenom boja proti terorizmu in preprečevanja nezakonitih migracij. Prav iz Sirije prihaja največ nezakonitih migrantov, ki jih obravnava slovenska policija. Kot ocenjujejo, padec režima Bašarja al Asada za zdaj še ne bo vplival na zmanjšanje števila sirskih migrantov. V oddaji tudi o tem: - Na Kozini so odprli podjetniški inkubator; prvi mladi podjetniki bi lahko vanj vstopili na pomlad prihodnje leto. - Nagrajeni mladi upi izolskega podjetništva. - Marij Čuk je novi predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Primorski dnevnik Inkubator na Kozini podpora za nova podjeta

V podjetniški inkubator so preuredili nekdanje gostišče. Uspešna kandidatura na razpisu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je občini Hrpelje-Kozina prinesla 1,4 milijona evrov. Pol milijona so porabili za nakup stavbe, razliko pa vložili v rekonstrukcijo in novogradnjo. Tako so v občini zagotovili podporno okolje za razvoj novih podjetij. Prvi podjetniki se bodo v inkubator lahko vselili po novem letu. V oddaji tudi o tem: - Bo avtobus znova vozil v središče vasi Goče? - Šest vlog za direktorja piranskega Pomorskega muzeja. - Baška grapa sprejeta v mrežo gorniških vasi.

Opoldnevnik Prvi pomol v koprskem pristanišču bo dodatno razširil Kolektor Koling

Luka Koper je dokončno izbrala podjetje, ki bo podaljšalo prvi pomol na severni strani. Uprava bo pogodbo s Kolektor Kolingom – ta bo imel več podizvajalcev – podpisala še letos. Dela bodo trajala tri leta. V oddaji tudi: - Evropsko prestolnico kulture želijo sooblikovati tudi invalidi. - Primanjkljaj v državnem proračunu je manjši od predvidenega. - Slovenske rokometašice kljub dobrim predstavam ne bodo napredovale v končnico evropskega prvenstva.

Dopoldan in pol Marina Tabassum: V Bangladešu se z vodo ne ukvarjamo, preprosto ji pustimo, da gre svojo pot

Na nedavnih dnevih arhitekture v Piranu je sodelovala tudi arhitektka Marina Tabassum iz Bangladeša, sicer tudi predavateljica na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, ki je bila tudi na čelu letošnje žirije za podelitev nagrade Piranesi. Naredila je izjemen vtis predvsem s predstavitvijo svojega dela v domovini, posebej z nekaj sto dolarji vrednimi mobilnimi stukturami, iz katerih nastajajo preprosta bivališče za revnejše prebivalstvo. Nekaj minut si je vzela tudi za naš radio.

Dopoldan in pol Se Po Lari Baruca vrača tudi Aleksandra Čermelj?

Letos se je po dolgoletnem premoru z novo glasbo in s koncerti vrnila Lara Baruca. In tako nam ni ušla napoved letošnjega prazničnega koncerta Pihalnega orkestra Piran, da bo z njimi kot gostja nastopila Aleksandra Čermelj. Preverili smo, ali to morda pomeni, da se tudi ta primorska pevka vrača na glasbeno sceno.