Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Zadnji od osmih pogovornih večerov, ki smo jih v sodelovanju z nekaterimi drugimi mediji pripravili v mali dvorani Gledališča Koper, jeusmerjen v prihodnost. Če smo v preteklih tednih pod naslovom Četrt stoletja zasledovali spremembe, ki so zaznamovale začetek 3. tisočletja, pa se bomo s sklepno razpravo prepustili ugibanjem o izzivih naslednjih petindvajsetih let. Gostje voditelja Tomaža Peroviča so: obramboslovka Ljubica Jelušič, antropolog Dan Podjed ter jezikoslovec Kozma Ahačič. Obeta se pestra, duhovita in pronicljiva razprava, v kateri ne boste slišali ničesar o koncu sveta.
Metuljčki prinašajo svetlo sporočilo v času, ko nam težke roke žugajo z zaslonov in izrekajo temačne ukaze. V Metuljčkih, ki jih poslušamo kot Pesem tedna Radia Koper, se Martin Ramoveš poigrava s pogostimi prispodobami popularne glasbe ter z njimi izpove intimno občutje; hkrati je pesem tudi angažirana, saj se konča s preprostim sloganom: »Mi hočemo več ljubezni!« Kitarist in pevec Martin Ramoveš od leta 2008 na energičnih koncertih predstavlja avtorske pesmi, ki znajo biti tako rockovsko surove kot melanholično razmišljujoče. S skupino ali solistično je doslej izdal albume Zvok dežele (2011), Nesojeni kavboji (2014), Astronomi (2017) in Rob – zbadljivi poet v stripu in glasbi (2019). Na slednjem je skupina objavila uglasbitve pesnika Ivana Roba, čigar življenjsko zgodbo je Martin Ramoveš upodobil tudi v stripu. Metuljčki, Pesem tedna Radia Koper, so druga verzija pesmi. Prvotna, ki jo je skupina pred časom že izvajala na nastopih, je imela povsem drugo besedilo in drugačno melodijo refrena. Skladbo so Martin Ramoveš (vokal, kitara), Marko Petrič (bas) in Rok Skoliber (bobni) posneli v sodelovanju s producentom Matejem Pečaverjem. Doslej prepoznaven zven skupine je nadgrajen po zaslugi spremljevalnega vokalista, Petra Vodeta. Video je izdelala mlada animatorka Žoel Kastelic. Ustvarjala je v zahtevni in zamudni tehniki stop-motion, pri kateri je uporabljala plastelin in polst. METULJČKI Čez obzorje s težko roko se steguje čuden mrak, a v tebi je naivno svetlo jutro – spet pomlad. Temni zvoki v tresljaji so v podtalju v glavi, a v trebuhu torej metuljčki: o kako bi poleteli! Kot da ni požganih mest, kot da niso meči dvorezni, kot da cela Zemlja cveti v ljubezni; letijo metuljčki naprej, vsak svoj in hkrati vsi skupaj in pod njimi Zemlja kriči: »Ne obupaj!« Ko črna jata z neba izgine, zapustiva ruševine. Glej, nad dimom torej metuljčki – iz življenj so poleteli. Mi hočemo več – več neba! Mi hočemo več – več ljubezni!
Studio Hendrix je odzvanjal v ritmih dobrega swinga. Tokrat je Mojca Maljevac gostila zasedbo Pickpocket Swingers, ki jo sestavljajo: trobentač in pevec Rok Nemanič, pozavnist Matija Mlakar, klarinetist Tomaž Zevnik, kitarist in pevec Matic Plemenitaš, kontrabasist Ilj Pušnik in bobnar Uroš Nemanič.
Izbirate med naslednjimi skladbami: Prijatel - Samo Budna, V prepolni sobi - Telegram, Hipi zamaknjen - Severa Gjurin
Na Srednji ekonomsko- poslovni šole v Kopru je več kot 130 dijakov šol iz Kopra, Pirana, Postojne in Sežane predstavilo svoje podjetniške ideje v okviru regionalnega izbora programa Moja ideja. Že več kot desetletje program organizira Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih.
Pomlad je tu, z njo pa tudi sezona cestnega kolesarjenja. Po vaseh, regionalnih cestah in klancih se spet vijejo verige specialk, ob njih pa – kolone avtomobilov. In živcev. Vsako leto znova: eni opozarjajo na nespoštovanje cestnih pravil, drugi na pomanjkanje strpnosti. Tretji vse skupaj zgroženo delijo na družbenih omrežjih. Zato vas tokrat sprašujemo: Je težava v načinu vožnje kolesarjev – ali v naši nestrpnosti do vsega, kar nas za trenutek upočasni? Se vozijo prepočasi, preveč sproščeno? Kaj bi morali slišati kolesarji – pa tudi vozniki? Prisluhnite anketi, kaj menijo vozniki o kolesarjih in kako doživljajo ta odnos na cesti ter kakšne so izkušnje kolesarjev? Velikokrat jih vozniki doživljajo kot "neodgovorne rekreativce" in ne kot enakovredne udeležence v prometu.
Minister za obrambo Borut Sajovic je sprejel župane občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Z njimi se je med drugim pogovarjal o pripravi usklajenega komunikacijskega načrta za dejavnosti na osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček in strelišču Bač ter novih dogovorov o uskladitvi interesov glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture v posamezni občini. V oddaji tudi o tem: - Civilna iniciativa Snežnik nadaljuje boj proti vetrnicam z zbiranjem podpisov. - O prodaji deleža ajdovske občine v Primorski hranilnici Vipava bo odločalo sodišče. - Tantadruja za življenjsko delo bo junija prejel Mirko Vuksanovič.
Civilna iniciativa Snežnik, ki nasprotuje graditvi devetih vetrnih elektrarn nad Ilirsko Bistrico, bo jutri od 8. do 12. na Placu v središču mesta, ponovno zbirala pristopne izjave občanov. Če jih bodo zbrali vsaj petsto, bodo namreč lahko - kot stranski udeleženec - sodelovali pri postopkih priprave državnega prostorskega načrta oziroma izdaje integralnega gradbenega dovoljenja za postavitev polja vetrnih elektrarn. Podpise so v minulih mesecih sicer že zbrali, vendar so ugotovili, da so nepopolne, saj ne omenjajo ravno omenjenega integralnega postopka. V oddaji tudi o tem: - Na Nanosu spominska slovesnost v spomin na eno prvih bitk primorskih partizanov. - Dvigala na Markovec za zdaj ne bo - Šesto premiero letošnje novogoriške sezone je postavil režiser Ivica Buljan.
Načrt za dvigalo na Markovec bo za zdaj ostal v predalih. Koprski mestni svetniki včeraj niso podprli povezave obmorskega dela in Markovega hriba. Svetniki, ki so mu nasprotovali, so ga primerjali z idejo Massimiliana Fuksasa, ki je nastala v času županovanja Borisa Popoviča. Slednji je včeraj kot svetnik po več kot letu in pol prišel na sejo prav zaradi te točke. Župan Aleš Bržan obžaluje, da občina s tem izgublja možnost pridobitve evropskega denarja za izboljšanje mobilnosti.
Mestni svet koprske občine se včeraj ni strinjal z nadaljevanjem projekta povezave obmorskega dela mesta in Markovega hriba. Projek je po mnenju nasprotnikov predrag in hkrati premalo ambiciozen. Župan Aleš Bržan obžaluje, da občina s tem izgublja možnost pridobitve evropskega denarja za izboljšanje mobilnosti. Ostali poudarki oddaje: - Plaz na planini Polog ne ogroža cerkvice v Javorci. - Univerza na Primorskem je sprožila postopke za akreditacijo študija medicine. - V Kopru so predstavili primere dobrih praks in pridobivanja kompetenc za zaposlovanje mladih. - Meloni in Trump: Združene države in Evropska unija lahko dosežejo carinski dogovor.
Včeraj se je na planini Polog na Tolminskem sprožil obsežen plaz v dolžini 200 metrov in širini 70 metrov. Podor se je sprožil na nenaseljenem območju, preventivno je do preklica zaprta dostopna pot do spominske cerkve v Javorci. V oddaji še: - Koprski svetniki obravnavajo 10-milijonsko investicijo v dvigalo na Markovec. - Polona Kovačič bo Park Škocjanske jame vodila s polnimi pooblastili. - Ekološki oljkarji iz slovenske in hrvaške Istre pripravljajo skupno predstavitev.
V Soški dolini naj bi novačili azbestne bolnike za zdravljenje in operacije v tujini. Na to dvomljivo ravnanje je opozoril kirurg in predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj: "Ljudem obljubljajo čudeže, poberejo denar, potem pa se bolniki znova vrnejo v Slovenijo, po možnosti z zapleti.'' V oddaji tudi o tem: - Svoboda in Levica z zakonskim predlogom o konoplji za medicinsko rabo. - Evropska centralna banka bo na današnjem zasedanju predvidoma sedmič zapored znižala obrestne mere. - Severnoprimorski župani pa so znova preložili obravnavo izhodišč za pripravo regionalnega prostorskega načrta. - Na 20. regijskih igrah Specialne olimpijade Slovenije danes v Tolminu več kot 60 udeležencev. - Portorož gosti velikonočno regato jadralskega razreda optimist.
Pred devetimi leti so Park vojaške zgodovine Pivka, Park Škocjanske jame in Kobilarna Lipica podpisali prvi sporazum o sodelovanju in povezovanju. Cilj je bil povečati število obiskovalcev, izboljšati produkte in doseči večje zadovoljstvo obiskovalcev. Po devetih letih so z rezultati zadovoljni, zato načrtujejo sodelovanje in povezovanje še okrepiti. V letošnjem letu več pozornosti namenjajo ranljivim skupinam.
Po izglasovani nezaupnici bovškemu županu Valterju Mlekužu in referendumu o tem v občinskem svetu, Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje: sklepa nista zakonita. Prav zato ju bo zadržal, potrjuje župan, Jurij Žurej iz Liste za Posočje, ki je pobudnica nezaupnice, pa pravi, naj se župan, v kolikor se s klepoma ne strinja, obrne na sodišče. Kobilarna Lipica, Park vojaške zgodovine in Park Škocjanske jame pa še pred začetkom turistične sezone namenjajo posebno pozornost ranljivim skupinam. Predstavili s o tudi nekatere programske novosti. V oddaji tudi o tem: - Turški infrastrukturni minister zagotovil, da bo turško podjetje ostaja na projektu drugi tir do končanja del. - Meloni v Washingtonu s Trumpom o carinah. - Nogometaši Arsenala Real Madrid izločili iz Lige prvakov.
Občinski svet nima pravne podlage za sprejem sklepa o nezaupnici županu ali za razpis posvetovalnega referenduma o nezaupnici. Tako na vprašanje glede sklepa o referendumu, ki ga je sprejel bovški občinski svet, odgovarjajo na ministrstvu za javno upravo. Svetnik Liste za Posočje Bovec, ki je pobudnica nezaupnice, Jurij Žurej, nasprotno meni, da zakon ne prepoveduje tega referenduma in da je občinski svet najvišji organ občine. V oddaji tudi o tem: - V Valdoltri tisoč dodatnih posegov za krajšanje čakalnih dob. - Na upravni enoti Postojna do določenih storitev z videoklicem. - Pisarna regijskega stičišča nevladnih organizacij Boreo tudi v Ilirski Bistrici.
Zaradi finančnih težav turškega izvajalca del Yapi Merkezi je večino njegovega dela na drugem tiru prevzela družba Kolektor, ki pa nima potrebnih referenc za izvedbo del. Zato bi lahko bilo ogroženo tudi evropsko financiranje, opozarja pravnica Maja Koršič Potočnik. Turški minister za promet in infrastrukturo Abdulkadir Uraloglu si s slovensko kolegicoAlenko Bratušek danes ogleduje potek gradbenih del. V oddaji tudi o tem: -Preverili smo ali je referendum o nezaupnici bovškemu županu sploh mogoč. -V Društvu Eko Bistrc znova opozorili na zdravstvena tveganja zaradi izpustov tovarne Lesonit. -Pohod za Evropo bo povezal kulturo, šport in zabavo.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu se je sestal s predstavnicama krovnih organizacij in številnimi društvi, z razvejano dejavnostjo Slovencev v mestu in aktualnimi vprašanji pa se je seznanil tudi ob obisku gledališča, raziskovalnega inštituta, dijaškega doma in športnega združenja. Tržaški občinski odbor je odobril novo različico dogovora med občino in ŠZ Bor, ki določa, kdo bo telovadnico uporabljal. S tem naj bi padla zadnja ovira za izdajo gradbenega dovoljenja, ki bo nato omogočilo gradnjo objekta. V oddaji tudi o tem: -Več kot sto dijakov je v Kopru predstavilo svoje podjetniške ideje. -Koprska občina pripravila načrt in časovnico za graditev dvigala na Markovec. -ACH Volley je bil na prvi tekmi finala odbojkarskega prvenstva boljši od Alpacem Kanala.
Oddaja Glasbeni abonma prinaša koncert z baročnimi arijami goriških salonov. Vsebino koncerta je spodbudila letošnja Evropska prestolnica kulture. Namreč, znanstvena svetnica, sodelavka Muzikološkega inštituta ZRC SAZU dr. Metoda Kokole je v Zgodovinskem pokrajinskem arhivu v Gorici odkrila zbirko partitur s 44 arijami in enim duetom iz italijanskih baročnih oper, ki so premiere doživele v Benetkah, Rimu, Neaplju, Milanu, tudi na Dunaju in drugod. Ta zbirka odraža plemiški glasbeni okus Gorice z okolico, ki je kljub uradni pripadnosti avstro-ogrski monarhiji, usmerjen v aktualno italijansko glasbeno življenje višjih slojev prebivalstva, kot pojasnjuje najditeljica zbirke Metoda Kokole. Koncert arij Andrea Bernasconija, Johanna Adolfa Hasseja, Leonarda Vincija in Giovannija Battiste Pergolesija z dodanimi inštrumentalnimi skladbami Domenica Galla, Alessandra Marcella in Giuseppeja Tartinija je izvedel ansambel musica cubicularis. Ansambel vodi Domen Marinčič, eden od vidnejših strokovnjakov za izvajalsko prakso starejših obdobij. Koncert z naslovom Operni junaki goriških salonov se je odvil v torek, 11. marca v Atriju ZRC kot prvi v novi sezoni cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. Naslednji dan so ga izvajalci ponovili v Knjigarni kavarni Maks v Novi Gorici kot del vsebine GO!2025. Ansambel musica cubicularis so: Helena Bregar, sopran Federico Gugliemo, violina Lorenzo Rosato, violina Domen Marinčič, violončelo Tomaž Sevšek, čembalo Andrea Bernasconi: Ardi per me, fedele (Arija Selene iz opere Didone abbandonato) Domenico Gallo: Sonata št. 1 v G-duru za dve violini in bas Johann Adolf Hasse: Se viver non poss'io (Arija Gandarta iz opere Alessandro nell'Indie) Giuseppe Tartini: Sonata v C-duru za dve violini in bas Leonardo Vinci: Confusa, smarrita (Arija Marcije iz opere Catone in Utica) Alessandro Marcello: Sonat št. 8 v e-molu za violino Leonardo Vinci: L'onda del mar divisa (Arija Arbaceja iz opere Artaserse) Giuseppe Tartini: Sonata v D-duru za dve violini in bas Giovanni Battista Pergolesi: Leon piagato a morte (Arija Hosroesa iz opere Adriano in Siria).
V tokratni oddaji O festivalu elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA, ki poteka na različnih lokacijah v Ljubljani in na katerem bo obalni glasbenik in producent Jan Bajc Funa, znan tudi kot Čunfa, prvič v živo z bendom predstavil svoj projekt Stamor. Gre za izdajo, ki je bila s strani stroke deležna izredne aklamacije.
Metuljčki prinašajo svetlo sporočilo v času, ko nam težke roke žugajo z zaslonov in izrekajo temačne ukaze. V Metuljčkih, ki jih poslušamo kot Pesem tedna Radia Koper, se Martin Ramoveš poigrava s pogostimi prispodobami popularne glasbe ter z njimi izpove intimno občutje; hkrati je pesem tudi angažirana, saj se konča s preprostim sloganom: »Mi hočemo več ljubezni!« Kitarist in pevec Martin Ramoveš od leta 2008 na energičnih koncertih predstavlja avtorske pesmi, ki znajo biti tako rockovsko surove kot melanholično razmišljujoče. S skupino ali solistično je doslej izdal albume Zvok dežele (2011), Nesojeni kavboji (2014), Astronomi (2017) in Rob – zbadljivi poet v stripu in glasbi (2019). Na slednjem je skupina objavila uglasbitve pesnika Ivana Roba, čigar življenjsko zgodbo je Martin Ramoveš upodobil tudi v stripu. Metuljčki, Pesem tedna Radia Koper, so druga verzija pesmi. Prvotna, ki jo je skupina pred časom že izvajala na nastopih, je imela povsem drugo besedilo in drugačno melodijo refrena. Skladbo so Martin Ramoveš (vokal, kitara), Marko Petrič (bas) in Rok Skoliber (bobni) posneli v sodelovanju s producentom Matejem Pečaverjem. Doslej prepoznaven zven skupine je nadgrajen po zaslugi spremljevalnega vokalista, Petra Vodeta. Video je izdelala mlada animatorka Žoel Kastelic. Ustvarjala je v zahtevni in zamudni tehniki stop-motion, pri kateri je uporabljala plastelin in polst. METULJČKI Čez obzorje s težko roko se steguje čuden mrak, a v tebi je naivno svetlo jutro – spet pomlad. Temni zvoki v tresljaji so v podtalju v glavi, a v trebuhu torej metuljčki: o kako bi poleteli! Kot da ni požganih mest, kot da niso meči dvorezni, kot da cela Zemlja cveti v ljubezni; letijo metuljčki naprej, vsak svoj in hkrati vsi skupaj in pod njimi Zemlja kriči: »Ne obupaj!« Ko črna jata z neba izgine, zapustiva ruševine. Glej, nad dimom torej metuljčki – iz življenj so poleteli. Mi hočemo več – več neba! Mi hočemo več – več ljubezni!
Studio Hendrix je odzvanjal v ritmih dobrega swinga. Tokrat je Mojca Maljevac gostila zasedbo Pickpocket Swingers, ki jo sestavljajo: trobentač in pevec Rok Nemanič, pozavnist Matija Mlakar, klarinetist Tomaž Zevnik, kitarist in pevec Matic Plemenitaš, kontrabasist Ilj Pušnik in bobnar Uroš Nemanič.
Po obisku stote glasbene zasedbe v studiu Hendrix smo poklicali nekaj glasbenikov, ki so s svojimi ansambli in glasbenimi zasedbami stali v studiu Hendrix. Kakšen je odmev Fantov spod Šilentabra s Pivškega, okteta Deseti brat iz LJubljane, ansambla Direkt z Ilirsko-bistriškega in Nediških puobov iz Beneške Slovenije?
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
V začetku tokratnega Rončelovega obiska na Obali: Paul Simon z izborom skladb s koncerta v newyorškem Centralnem parku leta 1991. V nadaljevanju oddaja prinaša izbor glasbe Allman Brothers Band-a ter orgličarja Ricka Astrina. V finalu pa, za dober konec tedna, še izbor z albuma Still Life Talking iz leta 1987 Pata Methenyja.
Festival Kitarika poteka že dvajset let, organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. To je zelo pomemben festival za mesto Koper. Poteka na zavidljivi umetniški ravni in na Obalo privabi številne vrhunske izvajalce klasične kitare, hkrati pa glasbeni stroki, to je muziciranju s klasično kitaro, poučevanju klasične kitare in kitarski izvajalski praksi nudi soočenje, izmenjavo mnenj in izkustev ter vpogled v najboljše, kar v svetu obstaja. Zadnji festivalski večer, 27. oktobra 2024 je prinesel koncert italijanskega kitarista Emanuela Buona. Kritiki mu priznavajo izjemno tehnično in muzikalno dovršenost ter – kot je navedeno v festivalski knjižici – prefinjeno poetično poustvarjanje, s čimer se uvršča v sam vrh interpretov kitarske glasbe. Emanuele Buono je usvojil najvišje in najbolj prestižne nagrade na tekmovanjih, muziciral je na najvidnejših koncertnih odrih po vsem svetu. Pri založbi Naxos je izdal svoj glasbeni album in zanj prejel nagrado ameriškega združenja glasbenih kritikov. Emanuele Buono je rojen leta 1987 v Torinu, kjer je zelo mlad pričel z igranjem kitare. Diplomiral je na Konservatoriju Giuseppe Verdi v Milanu, pozneje pa nadaljeval s študijem na Akademiji Francisco Tarrega v Pordenonu in na Konservatoriju v Luganu. Trenutno poučuje kitaro na Konservatoriju Antonio Vivaldi v Alessandriji. Koncert se je odvil v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. Spored: D. Scarlatti (1685-1757): Sonata v E-duru, K. 380 Sonata v f-molu, K. 239 S. L. Weiss (1685-1750): Suita št. 14 v a-molu - Allemande - Allegro - Bourée - Sarabande - Menuet - Gigue M. Castelnuovo-Tedesco: Rondo op. 129 J. Turina (1882-1949): Sevillana M. M. Ponce (1882-1948): Sonata III - Allegro moderato - Chanson - Allegro non troppo J. Nepomucen Bobrowicz (1805-1881): Velike variacije na duet iz opere Don Giovanni
V tokratni redni tedenski rubriki nekaj več o zasedbi Haiku Garden in nje skladbi z naslovom Vpet
Pomlad je tu, z njo pa tudi sezona cestnega kolesarjenja. Po vaseh, regionalnih cestah in klancih se spet vijejo verige specialk, ob njih pa – kolone avtomobilov. In živcev. Vsako leto znova: eni opozarjajo na nespoštovanje cestnih pravil, drugi na pomanjkanje strpnosti. Tretji vse skupaj zgroženo delijo na družbenih omrežjih. Zato vas tokrat sprašujemo: Je težava v načinu vožnje kolesarjev – ali v naši nestrpnosti do vsega, kar nas za trenutek upočasni? Se vozijo prepočasi, preveč sproščeno? Kaj bi morali slišati kolesarji – pa tudi vozniki? Prisluhnite anketi, kaj menijo vozniki o kolesarjih in kako doživljajo ta odnos na cesti ter kakšne so izkušnje kolesarjev? Velikokrat jih vozniki doživljajo kot "neodgovorne rekreativce" in ne kot enakovredne udeležence v prometu.
Zvečer bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone, igra Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka v režiji Martina Kušeja. V Frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici pa so pred dnevi predstavili dokumentarni film Karel X. – Burboni na Kostanjevici.
Mladi jezikoslovci se z današnjo rubriko lotevajo novega etimološkega sklopa: nekaj četrtkovih juter bomo raziskovali jezikovne korenine vremenskih pojavov. Začenjamo z dežjem.
Čez nekaj dni bomo obeležili svetovni dan Zemlje. Čemu je namenjen in na kaj vse opozarja, smo vprašali najmljaše v tokratni anketi. Povedali so nam tudi, kako ločujejo odpadke in zakaj plastika ogroža morske prebivalce.
V tokratni Primorski glasbeni premieri smo predstavaili skladbo, ki zveni kot opomnik, da se za vsako napako morda še vedno skriva druga priložnost. Maj je nova country balada o posledicah napačnih odločitev, a tudi o upanju, ki se vrača z vsakim novim začetkom. Pod njo se podpisujeta uveljavljeni producent in avtor Yan Baray ter zasedba Paul Grem, s katero že vrsto let dihajo v istem glasbenem ritmu. Kako je pesem, ki je najprej zvenela v angleščini, postala globoko slovenska zgodba, kaj je v njej tako posebnega in kako je potekalo to zvočno prepletanje – sta nam povedala kar osebno. Še najprej pa sta odgovorila na vprašanje: »Kako bi vsak izmed vaju v enem stavku povzel, kaj je za vaju Maj – bolj osebna izpoved, simbolična zgodba, nekaj tretjega?«
Spomladanska utrujenost je glede na zanimanje za radijski kviz samo mit. Tokrat je nagrado olastninil poslušalec Igor, ki je pravilno odgovoril na vse zastavljene teze. Najbolj je bil v dvomu pri zadnjem vprašanju, kjer smo preverjali ali na Tajvanu spomladi res "odklenejo zemljo"? Prisluhnite tokratni izvedbi in spoznajte kakšno novo dejstvo o pomladi! Teza 1: Na Finskem otroci na velikonočni vikend hodijo od vrat do vrat, podobno kot za noč čarovnic. DA / NE Teza 2: V Indiji pomlad pozdravijo s čiščenjem strešnih žlebov. DA / NE Teza 3: V pomladnih dneh se dan podaljša za več kot 4 minute na dan. DA / NE Teza 4: Pomladni zrak vsebuje več pozitivnih ionov, kar izboljša počutje. DA / NE Teza 5: V Pomladni vasi na Tajvanu vsako leto simbolično “odklenejo zemljo.” DA / NE
Navdih je prišel iz globoke osebne izkušnje, saj sta Gregor Ravnik in Marko Hrvatin želela čustveno podpreti prijateljico, ki jo je doletela izguba. Hkrati pa sta želela, da skladba najde večno mesto med žalujočimi in jim pomaga najti tolažbo v najtežjih trenutkih. Kako sta kot umetnika našla note in besede za nekaj tako krhkega in osebnega, izveste v pogovoru.
Danes bo spomine na življenje v tujini z nami delila 89-letna Milena Radosavljevič. Pri 20 letih se je, brez znanja nemškega jezika, preselila v Nemčijo in tam delala v računovodstvu. Mateja Grebenjak je z gospo, ki se je v Slovenijo vrnila pred tremi leti, klepetala v Domu upokojencev Tolmin.
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
Tokrat zaokrožamo niz etimoloških poimenovanj za letne čase, študentje slovenistike so raziskali jezikovne korenine poletja, jeseni in zime.
7. april je svetovni dan zdravja. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu zdravja na svetovni ravni. Mateja Grebenjak se je o zdravju pogovarjala v družbi otrok. Slišali bomo, kako skrbijo za svoje zdravje in kakšne nasvete jim dajejo starši.
Nina Kapelj, zdaj že dolgo tudi Lukman, je bila leta 2014 jubilejna, 10. Osebnost Primorske. Tista mlada tabornica, ki je s krampoom, lopato in izjemno organizacijo pomagala pri pogozdovanju narave, ospustošene od žledu in zmrzali. Danes je mama treh otrok, a še vedno in za vedno - tabornica, ki konec julija organizira vseslovensko taborjenje tabornikov vseh generacij na Krasu in pričakuje 1300 udeležencev. Morda kakšnega med vami celo spomni, da ste bili kdaj taborniki in imate taborniški kroj v omari in pridete na taborjenje, kdo ve? Z Nino se pogovarja Nataša Benčič.
Kralj Karel X., zadnji francoski Burbon, je po julijski revoluciji leta 1830 zatočišče našel na Goriškem. Revolucija je odnesla tudi belo burbonsko zastavo in jo nadomestila z današnjo francosko trobojnico. Vidna je že na Delacroixovi sliki Svoboda vodi ljudstvo. Karel X. je umrl leta 1836 in je pokopan v frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici kot edini francoski kralj zunaj Francije in edini kralj, pokopan v Sloveniji. O njegovi zapuščini na Goriškem pripoveduje dokumentarni film Karel X. – Burboni na Kostanjevici. Bili smo na koncertu Stabat mater Giovannija Battiste Pergolesija v cerkvi sv. Mavra v Izoli. V oddaji tudi o tem, kaj na različna prizorišča v Ljubljani prinaša že 17. festival elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA. Glasbena ogrlica Armanda Šturmana je jazzovsko razpoložena v duhu Pulitzerjevega nagrajenca Johna Coltrana.
Na Srednji ekonomsko- poslovni šole v Kopru je več kot 130 dijakov šol iz Kopra, Pirana, Postojne in Sežane predstavilo svoje podjetniške ideje v okviru regionalnega izbora programa Moja ideja. Že več kot desetletje program organizira Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih.
Zadnji od osmih pogovornih večerov, ki smo jih v sodelovanju z nekaterimi drugimi mediji pripravili v mali dvorani Gledališča Koper, jeusmerjen v prihodnost. Če smo v preteklih tednih pod naslovom Četrt stoletja zasledovali spremembe, ki so zaznamovale začetek 3. tisočletja, pa se bomo s sklepno razpravo prepustili ugibanjem o izzivih naslednjih petindvajsetih let. Gostje voditelja Tomaža Peroviča so: obramboslovka Ljubica Jelušič, antropolog Dan Podjed ter jezikoslovec Kozma Ahačič. Obeta se pestra, duhovita in pronicljiva razprava, v kateri ne boste slišali ničesar o koncu sveta.
Najlepše stvari se zgodijo v temi - to je slogan cikla Kino Slovenija, ki ga soustvarjata Filmoteka in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. V dvoranah AGRFT in Slovenske kinoteke v Ljubljani bo med 18. aprilom in 20. junijem na ogled 16 celovečernih in 23 kratkih novejših slovenskih filmov. Cilj Kina Slovenija je promocija slovenskih filmov v kinematografih in vabilo občinstvu k ogledu na velikem platnu. Kaj pa pomeni nakit onkraj dekoracije? Kako lahko izraža veselje, vitalnost, celo zgodbo? O tem razmišljajo uveljavljeni in mladi oblikovalci na letošnjem Slovenskem tednu nakita. V Izoli svoje umetniške interpretacije predstavljajo na kar dveh razstavah. Po petnajstih letih je Blejski grad dočakal prenovljeno stalno razstavo Narodnega muzeja Slovenije. Nova postavitev ni več zgolj prikaz predmetov, ampak, pravijo avtorji, pravo doživetje ene naših najbolj prepoznavnih znamenitosti. Iztok Novak je glasbeno ogrlico posvetil obletnici slovitega Pisma iz zapora v Birminghamu, ki ga je Martin Luther King ml. napisal na današnji dan leta 1963 v času boja za državljanske pravice. Ogrlica tokrat zveni kot poklon pogumu, uporu proti rasnim krivicam in pozivom k človečnosti.
Metuljčki prinašajo svetlo sporočilo v času, ko nam težke roke žugajo z zaslonov in izrekajo temačne ukaze. V Metuljčkih, ki jih poslušamo kot Pesem tedna Radia Koper, se Martin Ramoveš poigrava s pogostimi prispodobami popularne glasbe ter z njimi izpove intimno občutje; hkrati je pesem tudi angažirana, saj se konča s preprostim sloganom: »Mi hočemo več ljubezni!« Kitarist in pevec Martin Ramoveš od leta 2008 na energičnih koncertih predstavlja avtorske pesmi, ki znajo biti tako rockovsko surove kot melanholično razmišljujoče. S skupino ali solistično je doslej izdal albume Zvok dežele (2011), Nesojeni kavboji (2014), Astronomi (2017) in Rob – zbadljivi poet v stripu in glasbi (2019). Na slednjem je skupina objavila uglasbitve pesnika Ivana Roba, čigar življenjsko zgodbo je Martin Ramoveš upodobil tudi v stripu. Metuljčki, Pesem tedna Radia Koper, so druga verzija pesmi. Prvotna, ki jo je skupina pred časom že izvajala na nastopih, je imela povsem drugo besedilo in drugačno melodijo refrena. Skladbo so Martin Ramoveš (vokal, kitara), Marko Petrič (bas) in Rok Skoliber (bobni) posneli v sodelovanju s producentom Matejem Pečaverjem. Doslej prepoznaven zven skupine je nadgrajen po zaslugi spremljevalnega vokalista, Petra Vodeta. Video je izdelala mlada animatorka Žoel Kastelic. Ustvarjala je v zahtevni in zamudni tehniki stop-motion, pri kateri je uporabljala plastelin in polst. METULJČKI Čez obzorje s težko roko se steguje čuden mrak, a v tebi je naivno svetlo jutro – spet pomlad. Temni zvoki v tresljaji so v podtalju v glavi, a v trebuhu torej metuljčki: o kako bi poleteli! Kot da ni požganih mest, kot da niso meči dvorezni, kot da cela Zemlja cveti v ljubezni; letijo metuljčki naprej, vsak svoj in hkrati vsi skupaj in pod njimi Zemlja kriči: »Ne obupaj!« Ko črna jata z neba izgine, zapustiva ruševine. Glej, nad dimom torej metuljčki – iz življenj so poleteli. Mi hočemo več – več neba! Mi hočemo več – več ljubezni!
Primorka Eva Ostrouška ne pušča ravnodušnih. Seksologinja, pisateljica in vplivnica, ki je nedavno izdala knjigo 'Najine erotične črtice', je sproščena, drugačna, zanimiva, predvsem pa iskrena sogovornica. Predstavila nam je svoj knjižni prvenec, ki je poziv k razumevanju sebe, k odkrivanju in pripravljenosti na iskanje prostora za strast v vsakdanjem življenju.
Danes zaključujemo literarni sprehod s predsednico Kulturnega kluba Jasno Čebron po poeziji istrskih pesnic in pesnikov, ki je razstavljena v izložbah koprskega mestnega jedra in se od tam do prve prihodnje priložnosti tudi poslavlja. Nepredvidljive so zvočne krajine slovensko-italijanskega jazz tria Middle land, ki jutri prihaja na koncert v koprski Circolo. Skupne atmosfere, v katerih se prepletajo srednjeevropska izraznost, vplivi obmejne kulture in tradicije, improvizacija in melodična lirika, bodo ustvarjali mednarodno uveljavljeni glasbeniki Marko Čepak, Aljoša Jerič in Lorenzo Cominóli. Rdeča nit četrtega dela Dodekalogije režiserja Tomija je vojna. Predstavo 1975 je v SNG Nova Gorica uprizorilo ukrajinsko akademsko gledališče Ivana Franka. Glasbeno ogrlico je s šansoni nanizala Simona Moličnik. Ob tem izpostavlja, da je še odprt razpis za Festival slovenskega šansona 2025, ki poteka pod okriljem Radia Slovenija in ohranja spomin na Franeta Milčinskega Ježka.
Letošnje srečanje slovenskega PEN, ki se je minuli teden začelo na Bledu, je letos gostovalo tudi v Novi Gorici - prestolnici kulture. V središču razprav so bile podnebne spremembe, migracije in vojne, osrednja dogodka pa okrogli mizi prav na omenjene teme. Gostje so se spraševali tudi, kako lahko književnost obravnava globalne izzive našega časa. Med njimi je bil tudi italijanski pisatelj Paolo Giordano, ki je na predvečer srečanja v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil svoj zadnji roman Tasmanija. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
Suhozidna gradnja je Unescova dediščina človeštva. Je gradnik značaja in prepoznavnosti krajine, še posebej kraške. O pomenu te dediščine, njenem stanju pri nas in možnostih za prihodnost so na konferenci v Parku Škocjanske jame spregovorili strokovnjaki iz različnih področij, povezani v Partnerstvo kraške suhozidne gradnje. Zaključek Tedna slovenske drame je zaznamovala podelitev nagrad: Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo je prejel Milan Ramšak Marković za 'Trilogijo o mestih in ljudeh', Šeligovo za najboljšo uprizoritev pa celjsko gledališče za predstavo 'Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije'. Predstavljamo slovenski prevod avtobiografsko-esejističnega dela 'Za mano belina' Martina Kušeja, enega najbolj prodornih, izvirnih in provokativnih avstrijskih gledaliških in opernih režiserjev slovenskega rodu. Goran Gregorič je na glasbeno ogrlico nanizal skladbe s prvega solo albuma Eddieja Vedderja, frontmana skupine Pearl Jam.
V Novi Gorici se je z izborom najboljših poslovnih idej mladih zaključilo nacionalno tekmovanje POPRI - eden najpomembnejših dogodkov za spodbujanje podjetništva med mladimi v Sloveniji. Tekmovanje, ki je že pred leti preraslo meje Goriške regije in države, je postalo zgled tudi v tujini - po modelu novogoriškega Primorskega tehnološkega parka, danes podobna tekmovanja organizirajo v številnih evropskih državah. Kako je potekalo letošnje, kdo se je prebil v finale in katere poslovne ideje so najbolj prepričale strokovno komisijo, je v radijski zapis strnila Nataše Uršič.
Minister za obrambo Borut Sajovic je sprejel župane občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Z njimi se je med drugim pogovarjal o pripravi usklajenega komunikacijskega načrta za dejavnosti na osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček in strelišču Bač ter novih dogovorov o uskladitvi interesov glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture v posamezni občini. V oddaji tudi o tem: - Civilna iniciativa Snežnik nadaljuje boj proti vetrnicam z zbiranjem podpisov. - O prodaji deleža ajdovske občine v Primorski hranilnici Vipava bo odločalo sodišče. - Tantadruja za življenjsko delo bo junija prejel Mirko Vuksanovič.
Nina Kapelj, zdaj že dolgo tudi Lukman, je bila leta 2014 jubilejna, 10. Osebnost Primorske. Tista mlada tabornica, ki je s krampoom, lopato in izjemno organizacijo pomagala pri pogozdovanju narave, ospustošene od žledu in zmrzali. Danes je mama treh otrok, a še vedno in za vedno - tabornica, ki konec julija organizira vseslovensko taborjenje tabornikov vseh generacij na Krasu in pričakuje 1300 udeležencev. Morda kakšnega med vami celo spomni, da ste bili kdaj taborniki in imate taborniški kroj v omari in pridete na taborjenje, kdo ve? Z Nino se pogovarja Nataša Benčič.
Civilna iniciativa Snežnik, ki nasprotuje graditvi devetih vetrnih elektrarn nad Ilirsko Bistrico, bo jutri od 8. do 12. na Placu v središču mesta, ponovno zbirala pristopne izjave občanov. Če jih bodo zbrali vsaj petsto, bodo namreč lahko - kot stranski udeleženec - sodelovali pri postopkih priprave državnega prostorskega načrta oziroma izdaje integralnega gradbenega dovoljenja za postavitev polja vetrnih elektrarn. Podpise so v minulih mesecih sicer že zbrali, vendar so ugotovili, da so nepopolne, saj ne omenjajo ravno omenjenega integralnega postopka. V oddaji tudi o tem: - Na Nanosu spominska slovesnost v spomin na eno prvih bitk primorskih partizanov. - Dvigala na Markovec za zdaj ne bo - Šesto premiero letošnje novogoriške sezone je postavil režiser Ivica Buljan.
Načrt za dvigalo na Markovec bo za zdaj ostal v predalih. Koprski mestni svetniki včeraj niso podprli povezave obmorskega dela in Markovega hriba. Svetniki, ki so mu nasprotovali, so ga primerjali z idejo Massimiliana Fuksasa, ki je nastala v času županovanja Borisa Popoviča. Slednji je včeraj kot svetnik po več kot letu in pol prišel na sejo prav zaradi te točke. Župan Aleš Bržan obžaluje, da občina s tem izgublja možnost pridobitve evropskega denarja za izboljšanje mobilnosti.
Pomlad je tu, z njo pa tudi sezona cestnega kolesarjenja. Po vaseh, regionalnih cestah in klancih se spet vijejo verige specialk, ob njih pa – kolone avtomobilov. In živcev. Vsako leto znova: eni opozarjajo na nespoštovanje cestnih pravil, drugi na pomanjkanje strpnosti. Tretji vse skupaj zgroženo delijo na družbenih omrežjih. Zato vas tokrat sprašujemo: Je težava v načinu vožnje kolesarjev – ali v naši nestrpnosti do vsega, kar nas za trenutek upočasni? Se vozijo prepočasi, preveč sproščeno? Kaj bi morali slišati kolesarji – pa tudi vozniki? Prisluhnite anketi, kaj menijo vozniki o kolesarjih in kako doživljajo ta odnos na cesti ter kakšne so izkušnje kolesarjev? Velikokrat jih vozniki doživljajo kot "neodgovorne rekreativce" in ne kot enakovredne udeležence v prometu.
Mestni svet koprske občine se včeraj ni strinjal z nadaljevanjem projekta povezave obmorskega dela mesta in Markovega hriba. Projek je po mnenju nasprotnikov predrag in hkrati premalo ambiciozen. Župan Aleš Bržan obžaluje, da občina s tem izgublja možnost pridobitve evropskega denarja za izboljšanje mobilnosti. Ostali poudarki oddaje: - Plaz na planini Polog ne ogroža cerkvice v Javorci. - Univerza na Primorskem je sprožila postopke za akreditacijo študija medicine. - V Kopru so predstavili primere dobrih praks in pridobivanja kompetenc za zaposlovanje mladih. - Meloni in Trump: Združene države in Evropska unija lahko dosežejo carinski dogovor.
Včeraj se je na planini Polog na Tolminskem sprožil obsežen plaz v dolžini 200 metrov in širini 70 metrov. Podor se je sprožil na nenaseljenem območju, preventivno je do preklica zaprta dostopna pot do spominske cerkve v Javorci. V oddaji še: - Koprski svetniki obravnavajo 10-milijonsko investicijo v dvigalo na Markovec. - Polona Kovačič bo Park Škocjanske jame vodila s polnimi pooblastili. - Ekološki oljkarji iz slovenske in hrvaške Istre pripravljajo skupno predstavitev.
V Soški dolini naj bi novačili azbestne bolnike za zdravljenje in operacije v tujini. Na to dvomljivo ravnanje je opozoril kirurg in predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj: "Ljudem obljubljajo čudeže, poberejo denar, potem pa se bolniki znova vrnejo v Slovenijo, po možnosti z zapleti.'' V oddaji tudi o tem: - Svoboda in Levica z zakonskim predlogom o konoplji za medicinsko rabo. - Evropska centralna banka bo na današnjem zasedanju predvidoma sedmič zapored znižala obrestne mere. - Severnoprimorski župani pa so znova preložili obravnavo izhodišč za pripravo regionalnega prostorskega načrta. - Na 20. regijskih igrah Specialne olimpijade Slovenije danes v Tolminu več kot 60 udeležencev. - Portorož gosti velikonočno regato jadralskega razreda optimist.
Pred devetimi leti so Park vojaške zgodovine Pivka, Park Škocjanske jame in Kobilarna Lipica podpisali prvi sporazum o sodelovanju in povezovanju. Cilj je bil povečati število obiskovalcev, izboljšati produkte in doseči večje zadovoljstvo obiskovalcev. Po devetih letih so z rezultati zadovoljni, zato načrtujejo sodelovanje in povezovanje še okrepiti. V letošnjem letu več pozornosti namenjajo ranljivim skupinam.
Na Srednji ekonomsko- poslovni šole v Kopru je več kot 130 dijakov šol iz Kopra, Pirana, Postojne in Sežane predstavilo svoje podjetniške ideje v okviru regionalnega izbora programa Moja ideja. Že več kot desetletje program organizira Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih.
Mladi jezikoslovci se z današnjo rubriko lotevajo novega etimološkega sklopa: nekaj četrtkovih juter bomo raziskovali jezikovne korenine vremenskih pojavov. Začenjamo z dežjem.