Iskanje
Poslušalke in poslušalci se redno preizkušajo v poznavanju različnih tematik. Radijski kviz tvori pet različnih vprašanj, na katera se odgovarja pritrdilo ali nikalno. Na vsa vprašanja mora tekmovalec odgovoriti v šestdesetih sekundah.
Čas olimpijskih iger je več kot odlična priložnost, da se poglobimo v zgovino športa. So bili prvi olimpijci goli? Je imel maraton kilometre, atletika pa merjenje časa? Poslušalka Jelka je bila v tem jutru najbolj športno navdahnjena, kako bi se pa vi odrezali v tokratnem kvizu? Teza 1: V antični Grčiji so športniki na olimpijskih igrah tekmovali v spodnjicah. DA / NE Teza 2: Prvi nogometni vratar ni smel uporabljati rok. DA / NE Teza 3: Prve moderne olimpijske medalje niso bile zlate. DA / NE Teza 4: Športne stave obstajajo že tisočletja. DA / NE Teza 5: Prvi smučarji so uporabljali dve palici. DA / NE
1 min • 10. 02. 2026
Kviz je bil tokrat posvečen glasbeni zapuščini Danila Kocjančiča, enemu najvidnejših avtorjev primorske popularne glasbe. Skozi vprašanja smo se dotaknili pesmi, ki so zaznamovale več generacij, časa, v katerem so nastajale ter značaja prostora, iz katerega so zrasle. Preizkušali smo vaše znanje, spomin in posluh, kviz pa je hkrati ponudil priložnost za kratek razmislek o avtorju, ki je z enostavnimi glasbenimi prijemi znal povedati veliko in pustil močan pečat v našem glasbenem prostoru.
1 min • 03. 02. 2026
Radijski kviz je postal stalnica torkovih juter na Radiu Koper. Med stalnice bi lahko uvrstili tudi Bojanove poizkuse, da bi osvojil glavno nagrado. Poslušalec Bojan iz Maribora se namreč že mesece trudi, da bi na vsa vprašanja odgovoril pravilno, danes mu je uspelo. Prisluhnite, kako zvenita pristna sreča in veselje ob zmagi. Teza 1: Beseda “spa” je povezana z dejanskim krajem z imenom Spa v Belgiji. DA / NE Teza 2: Turški hamam (kopel) pogosto vključuje posebno rokavico za piling. DA / NE Teza 3: Rimljani so kopališča ogrevali z “talnim gretjem”. DA / NE Teza 4: “Wellness” je star izraz, ki ga je uporabljal že Cezar. DA / NE Teza 5: Antični Grki so po telovadbi izvajali “piling” s kovinskim strgalom. DA / NE
2 min • 27. 01. 2026
Ni še konec sveta. Je pa zima. In to je skoraj isto. Zunaj je mraz, ki ti vzame voljo do življenja, telefon ugasne pri 12 odstotkih, avto pa se obnaša, kot da razmišlja o odpovedi delovnega razmerja. Ljudje hodimo počasneje, govorimo manj in se pretvarjamo, da nam je “čisto fajn”, čeprav nam zmrzujejo misli. Pred vami je ponovitev kviza o zimi, nizkih temperaturah in človeški trmi, ki vztraja, čeprav bi bilo racionalno ostati doma pod odejo. Zdaj pa: zategnite kapo, znižajte pričakovanja in prisluhnite ponovitvi kviza, kjer si je zmago prislužila poslušalka Darja. Teza 1: Najnižja izmerjena temperatura na Zemlji je bila −89,2 °C. DA / NE Teza 2: Najhladnejše stalno naseljeno mesto na svetu je na Švedskem. DA / NE Teza 3: Človeški izdih lahko pri ekstremnem mrazu zmrzne v zraku. DA / NE Teza 4: Antarktika je uradno puščava. DA / NE Teza 5: Antarktika ima najmočnejše vetrove na svetu. DA / NE
1 min • 13. 01. 2026
Tako je zvenel tokratni torkov jutranji kviz, v katerem smo se – povsem po občutku časa – lotili bizarnih izumov človeštva. Ker če že živimo v obdobju, ko nas zjutraj presenetijo novice, tehnologija in lastne misli je prav, da vsaj preverimo, od kod ta potreba po nenavadnih, pogosto popolnoma neuporabnih, a hkrati fascinantnih rešitvah. Med vprašanji se je izkazalo, da človeška domišljija nima varovalk in da zdrava pamet pogosto ostane brez glasovalne pravice. Kviz je bil zato bolj orientacijska vaja kot tekmovanje. Da vemo, kje smo in kam gremo. Najbolj zbrana je bila tokrat Nada. Medtem ko so se drugi lovili v podrobnostih in dvomih je Nada ostala mirna, zanesljiva in se ni pustila zmesti. Kar je v tej temi že skoraj nadnaravna sposobnost. Zaslužena zmaga.
1 min • 06. 01. 2026
Oddajo smo zapakirali v pravem novoletnem duhu: z malo zdravega cinizma, precej radovednosti in presenetljivo veliko sveta za radijsko jutranjo rubriko. Od japonskih zvonov do perujske simbolične pretepačine smo se sprehodili skozi običaje, ki so hkrati nenavadni in presenetljivo logični, kviz pa je dobil svojo junakinjo: poslušalko Rozo. Medtem ko so se drugi spotikali ob drobne kulturne zanke je ona potrpežljivo počakala, nato pa kviz elegantno, brez hrupa in zanesljivo pripeljala do cilja. Če vam je blizu novo leto brez klišejev, z malo širšim pogledom na svet in dobršno mero radijskega šarma je tole poslušanje za nazaj skoraj obvezno. Kako bi se pa vi odrezali? Teza 1: Na Japonskem ob polnoči zvonovi zazvonijo natanko 108-krat. DA / NE Teza 2: V Škotski tradiciji mora prva oseba, ki vstopi v hišo po polnoči, prinesti darilo. DA / NE Teza 3 V Rusiji novoletne želje napišejo na papir, ga sežgejo in pepel spijejo. DA / NE Teza 4: V Peruju se ob novem letu ljudje stepejo za boljše leto. DA / NE Teza 5: Na Danskem ljudje ob novem letu razbijajo krožnike pred vrati prijateljev. DA / NE
3 min • 30. 12. 2025
Je Božiček res tak, kot ga vidimo na reklamnih plakatih? Zakaj bi kdo na božični večer skrival metle? In kdo je tisti božični lik, ki v jaslicah počne nekaj, česar običajno ne obesimo na smrečico? Pripravili smo božični kviz, poln čudnih tradicij in nepričakovanih dejstev. Ni sladek kot piškoti, je pa ravno prav pekoč za možgane. Prisluhnite, kako je do zmage priplezala poslušalka Jelka. Usoda je že vedela, da lahko božični kviz osvoji samo poslušalka s pravim imenom za ta čas.
1 min • 23. 12. 2025
Danes ne bomo govorili o lahkotnih temah, vsaj ne tistih, ki jih z lahkoto prebavi jutranja kava. Danes odpiramo zgodbo sveta, ki ga radi pozabimo, a ga ne smemo: suženjstvo. Na današnji dan obeležujemo Svetovni dan odprave suženjstva, dan, ko ne gledamo le v preteklost, ampak ostro pogledamo tudi v sedanjost. Žal se ta ponižujoča in grozljiva praksa pojavlja tudi danes: v bolj prefinjenih oblikah, mnogi jo podpiramo tudi z nakupom znanih izdelkov, katerih surovine so pridobljene prav s spornimi (delovnimi) praksami. Prisluhnite, kako smo izvedli tokratni jutranji kviz. 1. Teza: Suženjstvo je bilo v zgodovini prisotno samo na nekaterih celinah sveta. DA / NE 2. Teza: V času antike so bili sužnji pogosto bolje izobraženi od svojih gospodarjev. DA / NE 3. Teza: Ena najbogatejših bank na svetu je nastala iz zaslužkov suženjske trgovine. DA / NE 4. Teza: Najstarejši zapis o suženjstvu sega v dobo starih Grkov. DA / NE 5. Teza: Nekatera podjetja v razvitem svetu nevede prodajajo izdelke, narejene s suženjskim delom. DA / NE
1 min • 02. 12. 2025
Danes smo v radijskem kvizu raziskali, ali se svet raje rokuje, priklanja ali teatralno razkazuje jezike. Ob tem smo ugotovili, da je pozdrav morda najstarejši socialni izum, starejši od interneta ali celo od kave kot izgovor za snidenja. Zmaga je tokrat romala v Maribor, to se ni zgodilo prvič. V radijskem kvizu smo ugotovili, da je tranzverzala Primorska-Štajerska še kako živa. Prisluhnite, kako se je v kvizu odrezal Borut. Teza 1: Japonci se ob pozdravu objamejo. da/ne Teza 2: V Indiji se ljudje pozdravijo z »Namaste«, kar pomeni »poklanjam se božanskemu v tebi.« da/ne Teza 3: V Tanzaniji je vljudno, da si pred rokovanjem pljuneš v dlan. da/ne Teza 4: V Grčiji je znak spoštovanja, če sogovornika pozdraviš z odprto dlanjo obrnjeno proti njemu. da/ne Teza 5: V Butanu se ob pozdravu pokaže jezik. da/ne
2 min • 25. 11. 2025
Tokratni kviz smo povezali s praznikom sv. Martina. Poiskali smo nekaj zanimivosti in preizkusili vaše znanje. Poslušalka Nada je po nekaj moških poskusih uspela odgovoriti pravilno na vseh pet vprašanj. V Sloveniji imamo naselje, ki se imenuje Vino. DA / NE Eden od pregovorov pravi: Sonce na Martina, pred vrati mila zima. DA / NE V Sloveniji imamo trenutno približno 4000 moških z imenom Martin. DA / NE Čeprav Francozi svetega Martina jemljejo za svojega, je bil Sv Martin v resnici doma iz Panonije, torej današnje Madžarske. DA / NE 11. november, ko praznujemo martinovo, je 315. dan leta. DA / NE
1 min • 11. 11. 2025
Pred kratkim smo oebeležilu svetovni dan varčevanja. Prvič smo ga spoznali že davnega leta 1924 – torej v času, ko so ljudje denar še šteli na roke, ne pa s prstom po zaslonu. Gre pravzaprav za opomnik, da varčevanje ni le stvar debeline denarnice, ampak tudi miselnosti. Živimo v času, ko nas trgovine vsak dan vabijo, da kupimo tudi reči, ki jih v resnici ne potrebujemo, zato je dan varčevanja pravzaprav dan odpora – tih, a zelo eleganten upor potrošništvu. In če mislite, da varčevanje pomeni odrekanje, pomislite še enkrat: varčevanje pomeni izbiro. Izbiro za varno prihodnost, miren spanec. Danes smo torej preverili, koliko veste o denarju, varčnosti in o vseh tistih drobnih, a modrih navadah, ki ločijo zapravljivca od finančnega mojstra. Kdo je znanje obrestoval izveste v tokratnem kvizu, malce smo pomagali pri podajanju odgovorov, a se je na koncu vse srečno izteklo. Preverite!
2 min • 04. 11. 2025
Danes se vrtimo okoli dveh stvari, ki premikata svet – denarja in žensk! Ena ustvarja življenje, druga plačuje račune, Katera je prva in katera druga, to določite sami. V tokratnem kvizu smo dokazali da je pamet valuta, ki predstavlja najboljšo naložbo. Poslušalec Robert je naložbo shranil v prejeto žensko denarnico. Prisluhnite, komu jo bo podaril. Teza 1: Ženske so v ZDA dobile pravico do lastnega bančnega računa že v 20ih letih prejšnjega stoletja. DA / NE Teza 2: Ženske so v povprečju boljše vlagateljice kot moški. DA / NE Teza 3: V Skandinaviji je enakost spolov v plačah skoraj popolna. DA / NE Teza 4: Obstaja banka, ki jo vodijo izključno ženske. DA / NE Teza 5: Ženske na Islandiji so organizirale stavko, s katero so ustavile gospodarstvo. DA / NE
1 min • 21. 10. 2025
Dobrodošli v kvizu, kjer možgani telovadijo, kot da bi se prijavili na olimpijado znanja, in kjer je zabava obvezna. Danes vas čaka mešanica dejstev, presenečenj in tistih malih “aha!” trenutkov, ko ugotoviš, da svet ni le to, kar vidiš – ampak tudi, kar slišiš. Stopimo na vrtiljak, kjer je radovednost valuta, ki vedno prinaša dobiček! Tokrat smo preverili znanje na temo sluha. Kako bi se pa vi odrezala pri spodnjih vprašanjih? Teza 1: Najmanjša kost v telesu se nahaja v ušesu. DA / NE Teza 2: Sluh je hitrejši od vida. DA / NE Teza 3: Ribe so popolnoma gluha bitja. DA / NE Teza 4: Glasnost zvoka merimo v decibelih. DA / NE Teza 5: Eni najstarejših instrumentov na svetu so flavte, stare več kot 40.000 let. DA / NE
1 min • 14. 10. 2025
Denar, pravijo, poganja svet – a danes je poganjal predvsem vašo radovednost! V našem kvizu smo vam pripravili popotovanje skozi zgodovino plačilnih sredstev. Spoznavali smo, kako so ljudje nekoč plačevali, kaj vse je služilo kot denar in kje še danes krožijo najbolj nenavadna plačilna sredstva. Torej, pripravite svoje miselne denarnice – ker bo tokrat treba plačati z znanjem! Kako bi se na spodnja vprašanja odrezali vi? Teza 1: Prvo znano plačilno sredstvo na svetu so bile školjke. DA / NE Teza 2: Rimljani so prvi uvedli papirnati denar. DA / NE Teza 3: V srednjem veku so ljudje pogosto plačevali z živili, kot so pšenica ali vino. DA / NE Teza 4: Fizično največji bankovec na svetu je bil izdan na Filipinih. DA / NE Teza 5:Najbolj ponarejana valuta na svetu je evro. DA / NE
1 min • 07. 10. 2025
V tokratnem radijskem kvizu smo Evropo postavili pod povečevalno steklo - pa ne tisto dolgočasno iz učbenikov, ampak tisto, ki razkrije vse nenavadne, zabavne in včasih naravnost neverjetne plati našega kontinenta. Evropa, kjer se lahko v eni uri pelješ iz srednjeveškega gradu do modernega tehnološkega parka, kjer v Alpah smučaš, v Sredozemlju se kopaš, na severu pa čez noč občuduješ severni sij. Ste vedeli, da ima Evropa več kot pol milijona vasi, a hkrati tudi eno državo, ki je manjša od povprečnega slovenskega naselja? Ali pa da v Bruslju uradno prevajajo več dokumentov kot v Združenih narodih? Danes smo spet spoznali niz zanimivih dejstev o Evropi, prisluhnite zmagovalnemu klicu.
1 min • 30. 09. 2025
Tokratni kviz poganja gibanje – dobesedno. Avtomobili, vlaki, kolesa, letala, avtobusi, pa tudi lastne noge – vse to so načini, kako Evropejci vsak dan premikamo sebe in svet okoli nas. Evropski teden mobilnosti nas je minuli teden povabil k razmisleku, kako potujemo, zakaj se premikamo in kakšne zgodbe se skrivajo za številkami, mostovi in kolesi, ki vrtijo Evropo. Danes bomo preverili, ali veste, kje nastajajo najbolj neverjetni prometni rekordi, ali ima povprečni Slovenec več vozil, kot jih je imel v preteklosti in državljani katere EU države opravijo največ letalskih poletov. Kako bi se vi odrezali pri spodnjih vprašanjih? Teza 1: V letošnjem letu je na Evropskem tednu mobilnosti sodelovalo več kot 2.500 mest in občin. DA / NE Teza 2: V Sloveniji je število osebnih avtomobilov v zadnjih 25 letih naraslo za okoli 44 %. DA / NE Teza 3: Povprečna pot do dela v EU traja manj kot 30 minut. DA / NE Teza 4: Maltežani so prebivalci EU, ki na prebivalca opravijo največ letalskih potovanj. DA / NE Teza 5: Pariški metro vsak dan prepelje približno dva milijona ljudi. DA / NE
1 min • 23. 09. 2025
V tokratnem kvizu smo stopili ob obalo – in to ne kar ob katerokoli! Ta čas namreč zaznamuje Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2025, ki letos praznuje že svojo 10. izvedbo. To je trenutek, ko se države, regije, mesta in ljudje povežejo ob morju, ki nas ne ločuje, temveč povezuje. Pripravite se na morsko doživetje znanja, kjer boste spoznali, da obala ni samo prostor počitnic, ampak tudi srce evropskega sodelovanja. Prisluhnite tokratnemu kvizu, ki ga je zaznamovala altruistična gesta poslušalke Radice - osvojila je glavno nagrado ter jo takoj po prejemu predala poslušalcu Bojanu iz Maribora, ki se že vrsto tednov trudi za zmago v naši nagradni igri. Solidarnost je torej beseda, s katero smo končali tokratni radijski kviz, poslušalci pa so se morali pri današnji izvedbi prebiti čez sledeče teze: Teza 1:Sredozemsko morje se imenuje tudi »Mare Nostrum«. DA / NE Teza 2:Slovenija ima samo 40 kilometrov in 550 metrov obale. DA / NE Teza 3:Sredozemlje ima eno najstarejših zgodovin trgovine na svetu. DA / NE Teza 4:Morje absorbira približno četrtino vsega ogljikovega dioksida, ki ga ustvari človek. DA / NE Teza 5:Voda v Sredozemskem morju je bolj slana od povprečja oceanov. DA / NE
1 min • 16. 09. 2025
Tokratni radijski kviz bo malo bolj “kontinentalen” – posvetili ga bomo Evropski uniji, tej naši veliki družini, v kateri se ob nedeljskih kosilih vedno najde kak stric, ki bi šel po svoje, pa teta, ki opozarja na pravila, in seveda kup bratrancev, ki razpravljajo o tem, kdo je boljši v nogometu, kdo pa v gospodarstvu. Povod za našo temo ni naključen – jutri (10.9.2025) bo predsednica Evropske komisije nagovorila Evropski parlament s tradicionalnim govorom o stanju v Uniji. To je trenutek, ko se v Bruslju tresejo mikrofoni, v Strasbourgu pa rezgetajo prevajalci, saj se začrta smer za celo prihodnje leto. Mi pa danes preverjamo, koliko pravzaprav vemo o Evropi, v kateri živimo. Največ znanja je tokrat pokazal poslušalec Jože. Kako bi pa vi odgovorili na sledeča vprašanja? Teza 1:EU je edini prostor na svetu, kjer lahko telefoniramo čez mejo brez dodatnih stroškov za gostovanje. DA / NE Teza 2 EU je največja izvoznica čokolade na svetu. DA / NE Teza 3 EU je vodilna pri recikliranju plastike. DA / NE Teza 4: V govoru predsednice Evropske komisije nikoli ne sodelujejo evroposlanci. DA / NE Teza 5: Evro je edina skupna valuta na svetu, ki jo uporablja več kot 300 milijonov ljudi. DA / NE
1 min • 09. 09. 2025
Evropska noč raziskovalcev nam je tokrat razgibala možganske nevrone, tokratni kviz smo namenili znanosti. Kako bi se pa vi odrezali pri sledečih vprašanjih? Teza 1: Albert Einstein je bil med prvimi raziskovalci, ki so sodelovali v Noči raziskovalcev. DA / NE Teza 2: Isaac Newton je odkril gravitacijo, ko mu je na glavo padlo jabolko. DA / NE Teza 3: Največji živi organizem na svetu je drevo sekvoja. DA / NE Teza 4: V Noči raziskovalcev so že sodelovali tudi roboti. DA / NE Teza 5: Prvi antibiotik – penicilin – so odkrili leta 1928. DA / NE
2 min • 02. 09. 2025
Tokrat smo pripravili kviz na temo nahrbtnika, od zgodovine do različnih verzij tega pomembnega pripomočka za človeka. Teza 1:Najstarejši znani nahrbtnik na svetu so našli pri Ötziju, „ledenem človeku“. DA / NE Teza 2: V vseh jezikih sveta za nahrbtnik uporabljajo isto besedo. DA / NE Teza 3: Japonski „randoseru“ nahrbtniki so tako trpežni, da zdržijo celo osnovno šolo. DA / NE Teza 4: Največji proizvajalec nahrbtnikov na svetu je Švica. DA / NE Teza 5: V Guinnessovo knjigo rekordov je vpisan največji nahrbtnik na svetu, izdelali so ga v Rusiji. DA / NE
1 min • 26. 08. 2025
