Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
47 prispevkov
Prišel, videl, zmagal. Tako bi lahko v enem stavku strnili reševanje radijskega kviza s strani poslušalca Igorja iz Ilirske Bistrice. Tokrat smo se posvetili področju zgodovine, v kviz pa smo nastavili kar nekaj pasti. Bi se jim vi spretno izognili? Če se je nekaj zgodilo leta 1325, rečemo, da se je zgodilo v 14. stoletju. DA / NE Naši predniki so se na ozemlju Slovenije naselili v 6. stoletju pred našim štetjem. DA / NE Stari Rim je trajal do leta 476 (našega štetja). DA / NE Mostove, ceste in akvadukte so gradili Grki. DA / NE Francis Fukuyama je leta 1989 objavil znano tezo, da se zgodovina ponavlja. DA / NE
Tokratna zvezda radijskega kviza je bil poslušalec Lian. Dovolili smo mu, da je tik pred koncem poklical še enkrat in se uspešno prebil čez tokratni kviz. Veliko število poizkusov je razkrilo, da je bil kviz za poslušalke in poslušalce težak, čeprav smo vanj umestili tudi na videz preprosto tezo, da reka Rižana ponikne pri Cepkih. Mnogi so živeli v prepričanju, da je temu res tako. Od danes naprej bo zagotovo drugače, zdaj je vsem jasno, da temu ni tako. Kaj pa ostala vprašanja, bi znali odgovoriti pravilno? 1. Morska voda pokriva približno 71 % površine Zemlje. DA / NE 2. V havajščini pravimo supanju (srfanje z veslanjem) Hoe he'e nalu. DA / NE 3. Reka Rižana na svoji poti do Koprskega zaliva ponikne pri Cepkih. DA / NE 4. Največja globina luških bazenov je 30 metrov. DA/NE 5. Pri sidranju plovila moramo spustiti dovolj sidrne vrvi, in sicer toliko, kolikor je plovilo oddaljeno od morskega dna. DA / NE
Živahen jutranji kviz so zaznamovali številni klicatelji, ki so se neuspešno preizkusili v tokratni izvedbi kviza. Osrednja tematika so bile zanimivosti Slovenije. Kako bi se vi odrezali pri sledečih trditvah? 1. Najstarejše slovensko mesto je Ljubljana. DA / NE 2. Najvišji slap v Sloveniji je Boka. DA / NE 3. Koper pravkar obeležuje 2500-letnico obstoja. DA / NE 4. V tem trenutku sta po podatkih SURS med najpogostejšimi imeni Slovenc in Slovencev: Franc in Marija. DA / NE 5. Oče slovenske besede je France Prešeren. DA / NE Pri zadnji trditvi vam lahko malce pomagamo: pri Slovencih bo ostalo v spominu leto 1550. Takrat smo dobili slovenski knjižni jezik ter prvi slovenski knjigi. Avtorju pa rečemo oče slovenske besede. Danes ga imamo tudi na kovancu za 1 evro. To je Primož Trubar.
V jutranjem radijskem kvizu smo tokrat preverili vaše znanje na področju elektromagnetnega sevanja. Dobro pripravljeni so jutranji poslušalci hitro prišli do cilja, kaj pa vi? Kako bi se odrezali pri spodnjih vprašanjih? 1. Radio Koper oddaja (zaenkra)t tudi na srednjevalovni dolžini 549 kHz. DA / NE 2. BlueTooth ali modri zob je brezžična tehnologija za povezovanje digitalnih naprav, ki se je najprej uveljavila na področju zobozdravstvenih storitev. DA / NE 3. Elektromagnetno sevanje je sestavni del naravnega in življenjskega okolja. DA / NE 4. V večini domov se nahajajo brezžični oddajniki internetnega signala. Takšni brezžični mreži s tujko pravimo »wi-fi«, kar pomeni Wireless First. DA / NE 5. Radio Koper oddaja tudi prek omrežja DAB+ DA / NE Jutranji kviz je na sporedu vsak torek, ob 07.30.
Včeraj smo v Sloveniji obeležili materinski dan, neformalni praznik, posvečen materam. Praznik izvira iz Združenih držav Amerike, kjer ga praznujejo že od leta 1910. V Evropi ga obeležujemo po prvi svetovni vojni. V tokratnem radijskem kvizu smo preverjali vaše znanje na temo materinskega dne. Kaj pa vi, kako bi se odrezali? V večini evropskih držav praznujejo materinski dan drugo nedeljo v maju. DA / NE Povprečna starost Slovenke, ki je rodila v letu 2017 znaša 25 let. DA / NE Pesnik Franjo Neubauer je skladbo, ki je posvečana vsem mamam naslovil: Mamica je kakor burja! DA / NE Po podatkih Eurostata za leto 2017 se je Slovenija po stopnji delovne aktivnosti mater, starih od 25 – 54 let, uvrstila med prve tri države članice EU. DA / NE »Dajmo vse rože mami, dajmo vsa sonca mami, pesem, ki v nas se drami, dajmo, zapojmo mami!« je verz, ki ga je v skladbi Mami napisal Trkaj. DA / NE
V Posočju se danes – letos nekoliko prej kot običajno – začenja ribiška sezona. Kakšne so razmere in ali so ribiči že ujeli v mrežo kakšno soško postrv ali lipana, nam je zaupala Mariša Bizjak.
V tokratnem radijskem kvizu smo se posvetili onesnaževanju morij in ukrepom Evropske unije, da bi tovrstne negativne vplive človeka na okolje čim bolj zmanjšali. Bi znali odgovoriti na zastavljena vprašanja: Dnevno konča v Sredozemlju 730 ton odpadkov. DA / NE Med odpadki, ki ležijo na obalah in plavajo v morjih, je največ plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. DA / NE EU se je problema plastičnih odpadkov lotila s popolno prepovedjo plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, za katere so že na voljo primerni, varni in cenovno dostopni nadomestni proizvodi iz drugih materialov. DA / NE Plastični odpadki onesnažujejo zgolj obalna področja. DA / NE Med desetimi najbolj pogostimi onesnaževali obal so tudi vatirane palčke za ušesa. DA / NE
O življenju in ustvarjanju pesnika Srečka Kosovela nam je pripovedovala Mateja Kralj, skrbnica Kosovelove spominske sobe v Sežani in velika poznavalka pesnika. Z njo se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Tokratni kviz smo namenili vsem ženskam, osmega marca namreč obeležujemo dan žena. Prisluhnite pravilnim odgovorom, do katerih smo danes dokopali v jutranjem programu Radia Koper. 1. Švica je zadnja država v Evropi, kjer so ženske dobile volilno pravico. DA / NE 2. Osmega marca 1857 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk. Njihov slogan se je glasil: kruh in ciklame! DA / NE 3. Dan žena se je sprva imenoval »dan delovnih žena«. DA / NE 4. 8. marec je bil uradno razglašen za dan žena leta 1990. DA / NE 5. Avstralija je prva država na svetu, ki je uzakonila splošno volilno pravico za ženske. DA / NE
Bi znali odgovoriti na spodnja vprašanja? Prisluhnite pravilnim odgovorom v posnetku. 1. Nagib Zemljine vrtilne osi znaša približno 23,5°. DA / NE 2. Časovne pasove imamo zaradi vrtenja Zemlje. DA / NE 3. Največja celina na Zemlji je Afrika. DA / NE 4. Na starih zemljevidih ni Avstralije, ker je še niso poznali. DA / NE 5. Na podlagi ocen potnikov z vsega sveta je bilo najboljše letališče v letu 2023 letališče Čangi v Singapurju. DA / NE
V tokratni petkovi anketi smo se pozanimali, zakaj po vašem mnenju prihaja do izgredov na stadionih. A znamo biti navijači?
Na piedestalu tedna je tokrat pristala najuspešnejša slovenska pevka na domačih glasbenih festivalih in ikona primorske glasbene scene. Anika Horvat nam tokrat predstavlja nov singel Zvezda, ki je nastal v sodelovanju z avtorjem in producentom Kevinom Koradinom. Avtorici besedila sta Anika Horvat in Lara Baruca. Skladba je nežen poklon očetu Anike Horvat, ki jo je vedno podpiral in spremljal na njeni glasbeni poti. Skladba združuje Anikin čaroben vokal in moderno produkcijo.
V rubriki Pesem in pol so tokrat slavili istrski Jameson and the Followers. Na kratko smo poklepetali s Tinom Daničičem.
Minuli teden je bil hotel Delfin v Izoli poln duha dobre volje, optimizma, srčnosti in predvsem marljivosti, potrpežljivosti in spretnosti rok. Odvijale so se že desete rokodelske delavnice, ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v četrtek slovesno podelila medaljo za zasluge skupini Kameleoni. Zato v studio RA KP prihajajo Šampioni Jugoslavije: Vanja Valič, Jadran Ogrin, Tulio Furlanič in Marjan Malikovič. V deželi na sončni strani Alp so namreč pop kulturo in moderne čase razprostirali ravno najstniki iz Kopra. Kameleone bo v studiu gostila Urša Mravlje.
Mala bela čaplja je naslov nove glasbeno pravljične predstave vsestranske umetnice, lutkarice in pevke, Nike Solce. Mala bela čaplja je kraljica močvirja, prinaša sporočilo o nujnem sodelovanju z naravo, pojasnjuje avtorica. Naključno srečanje s to ptico na ankaranskem slanem travniku ji je znova odprlo pot do globljega stika z naravo, a tudi do novih ustvarjalnih vrenj. Zadnja leta s fotografskim aparatom veliko časa preživi v družbi ptic, predvsem na obali med koprskim pristaniščem in Sveto Katarino v Ankaranu. Pri tem jo zanima prav povezovanje z naravo, pticami, a tudi z morskimi prebivalci. Na španskem otoku Tenerife je letos pela tudi kitom. Več o svojem delu, načrtih in iskanju stikov z naravo, je Lei Širok razkrila v tokratni oddaji.
Na Osnovni šoli Dutovlje se bo v sklopu Dneva šole danes odvijal "Dan poklicev". Na šoli bodo potekale različne delavnice o poklicih, medse so povabili različne strokovnjake, ki bodo šolarjem predstavili različne poklice. V Dutovljah bo z reportažnim vozilom tudi Radio Koper od koder se nam oglaša Mateja Grebenjak.
V oddaji Odprto za srečanja tokrat gostimo primorskega komika, ki že več kot desetletje živi in dela v Ljubljani. Letos obeležuje dvajseto obletnico delovanja, ki jo bo na prav poseben način obeležil 27. oktobra v Siti Teatru. Obletnica je več kot odlična priložnost za pogovor o začetku kariere, slovenski stand up komediji, ustvarjalnosti, starševstvu in izzivih, ki jih prinašajo javni nastopi. Perico je v studio povabil Blaž Maljevac.
V maju praznuje tudi pesnik Marko Kravos. Letos je še veliko bolj slovesno, saj slavi 80-ti življenjski jubilej. Doma je na Tržaškem, od nekdaj je močno povezan z morjem in sredozemsko pokrajino, ki sta našla prostor tudi v njegovi poeziji. Dejaven je tudi kot prevajalec, ki spretno plete vezi, posebej med pesniki slovenskega in italijanskega jezika. Kot dolgoletni urednik Založništva tržaškega tiska pa se lahko pohvali z več kot tisoč izidi, ki so pomembno premoščali kulturne razdalje med matično domovino in zamejstvom, a tudi med književnostima večine in manjšine. Kravosa, ki se je rodil v času jezikovne in kulturne diskriminacije, so knjige očarale že v otroštvu in ga v dobi odraščanja zaznamovale za vse življenje. Ves čas je bil človek dialoga in sodelovanja, avtor vrste pobud in pretokov ob zahodni meji, veliko energije pa je namenil tudi sodelovanju v številnih književnih organizacijah.
Ni ga junaka med nami, ki se zlahka upre sladki prehrani. Morda so redki, a priznajmo si, da zahodni človek zaužije preveč sladkorjev. V tokratni oddaji Nekaj hrane v možgane bomo pretresali mit, ki nas prepričuje, da so umetna sladila boljša od navadnega sladkorja. Po odgovor smo se odpravili na Fakulteto za zdravje Univerze na Primorskem, oddajo je vkup spravil Blaž Maljevac.
