Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
78 prispevkov
Z lepim vremenom je na cesti tudi vse več motoristov. Na kaj vse se morajo motoristi pripraviti pred začetkom motoristične sezone in kako naj bomo nanje pozorni tudi ostali udeleženci na prometu, pa zdaj z Marišo Bizjak, ki je na že tradicionalni moto delavnici v organizaciji Moto kluba Soča v Tolminu. Pozdravljena.
Lepši dnevi že vabijo na jezero na Mostu na Soči, ki je še posebej priljubljeno med kajakaši. Tam poleg kajak kluba Soške elektrarne z dolgoletno tradicijo od leta 2022 deluje tudi najmlajši kajakaški klub v Sloveniji – kajak klub Zlatorog. Vodi ga Melanie Schembri Waite, sicer rojena v Avstraliji, svoj dom pa je pred petimi leti našla v Sloveniji. Z EU nagrado za enakopravnost spolov v športu za program Paddle PWR-Girl je dobila 10.000 evrov, za projekt Kayak crews 4 youth v sklopu programa Erasmus+ Sport pa skupaj s kajak klubom s Sardinije še 60.000 evrov. Tako so pred kratkim z najmlajšimi že drugič obiskali Sardinijo, junija pa bodo italijanske sovrstnike gostili v Bohinju.
Iztekajo se zimske počitnice za približno 153.000 učencev in dijakov iz osrednje in zahodne Slovenije. In čeprav so prve asociacije ob tem za marsikoga smučanje, toplice, zimovanja in druge počitniške dejavnosti, je lahko – kot pravita Anže in Jakob iz Čadrga - čisto zabavno tudi doma na kmetiji. Njuno družino smo obiskali na ekološki kmetiji Pri Kumru v vasici visoko nad sotesko Tolminke.
Na Kobariškem bo zmagovalec letošnjih lokalnih volitev znan že v prvem krogu, saj se za župansko mesto potegujeta le dva kandidata, oba s svojo neodvisno listo, in sicer aktualni župan Marko Matajurc in nekdanji župan Robert Kavčič, ki se je za kandidaturo odločil v zadnjem trenutku. Kavčič je pred štirimi leti sicer vodil v prvem krogu, a nato le za dobra dva odstotka izgubil v drugem krogu. Z njima se je pogovarjala Mariša Bizjak.
V oddajo Odprto za srečanja prihaja 30-letna logopedinja Jasmin Podveršič, mama dveletnemu sinčku, doma iz Doberdoba na zahodnem robu italijanskega krasa, od koder se je po koncu študija logopedije v Ljubljani in poroki preselila v vasico Čadrg na Tolminskem. Tam z možem Primožem skrbita za družinsko ekološko kmetijo Pri Seljanu, predvsem njune čebele. O motnjah artikulacije, uporabi dude, kdaj začeti z obravnavo pri logopedu, pa tudi o njeni rojstni vasi in zdajšnjem domu visoko nad sotesko Tolminke, čebelah, medu in sadjarstvu se bo pogovarjala z Marišo Bizjak.
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Na nočni obisk prihaja 30-letna logopedinja Jasmin Podveršič, mama dveletnemu sinčku, doma iz Doberdoba na zahodnem robu italijanskega krasa, od koder se je po koncu študija logopedije v Ljubljani in poroki preselila v vasico Čadrg na Tolminskem. Tam z možem Primožem skrbita za družinsko ekološko kmetijo Pri Seljanu, predvsem njune čebele.
Na Bovškem bodo volivci imeli letos več izbire, saj bodo lahko izbirali med štirimi županskimi kandidati; nazadnje jih je bilo toliko leta 2010. Tokratni izzivalci aktualnega župana Valterja Mlekuža bodo že večkratni kandidat Siniša Germovšek, občinski svetnik Adis Hrovat in novinec Kristjan Omerović. Za 12-članski svet kandidira 71 kandidatov pri 9 listah in strankah. Prispevek je pripravila Mariša Bizjak.
Naša tokratna gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije so ji pred kratkim podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije.
Nedeljska gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije ji bodo konec avgusta podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije.
Poleg kobariškega muzeja je v Posočju tudi veliko zasebnih zbirk, med njimi je tudi muzej Botognice v Drežnici, ki bo drugo leto praznoval 30-letnico. Zbiratelja Mirka Kurinčiča, ki velja za enega prvih zasebnih zbirateljev ostalin 1. svetovne vojne pri nas, je obiskala Mariša Bizjak.
Ljubiteljski vremenar Peter Leban iz Tolmina v svojem prostem času že več let opazuje vreme. Kupil in izdelal je več merilnikov in senzorjev, zanimive analize pa deli tudi s svojimi sledilci na družbenih omrežjih in spletni strani. Računalnika, namenjenega spremljanju vremen, ni ugasnil že vse od leta 2016. Ves čas sprejema vse podatke z več merilnikov po mestu in vremenske postaje na vrtu za družinsko hišo na obrobju Tolmina blizu reke Tolminke. Vse podatke zbira in skrbno arhivirana spletni strani www.vremetolmin.si, zanimivosti pa deli z domačini in ostalimi, ki jih zanimajo vremenski pojavi na Tolminskem. Peter Leban med ljudmi zaznava precej zanimanja glede prašnih delcev in po njegovem neutemeljen strah pred radioaktivnimi delci.
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika letos praznujemo Plečnikovo leto. Največji slovenski arhitekt je svoj podpis pustil tudi na Tolminskem, kjer je pred 70 leti pripravil načrte za obnovo med drugo svetovno vojno požgane in porušene cerkve v vasi Ponikve na Šentviški planoti. Lani so se lotili popotresne obnove tega zadnjega večjega Plečnikovega dela, ki je tudi zanimiva turistična točka. Dela si je ogledala Mariša Bizjak.
Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.
Lokalni čas in utrip v četrtkovem jutru na Prvem preverjamo z dopisnico Marišo Bizjak.
Na fundaciji Poti miru v Posočju so v dobrih dveh desetletjih prejeli kakšnih tisoč prošenj potomcev vojakov, ki so padli na soški fronti. Po najrazličnejših sledeh želijo priti do njihovega groba in izvedeti še kakšno zanimivost iz njihovega življenja. Pri iskanju jim bo kmalu v pomoč tudi baza padlih vojakov, ki jo skupaj z znanstveno-raziskovalnim centrom SAZU ustvarjajo v sklopu čezmejnega Interreg projekta WALKofPEACE. Z Mihaelom Uršičem iz Fundacije Poti miru v Posočju se je pogovarjala Mariša Bizjak. Foto: WALKofPEACE
Lani je Šentviška planota kot edino območje v Sloveniji postala ena od 21 članic evropskega projekta Pametne vasi oz. Pametna podeželska območja v 21. stoletju. Za naziv se je potegovalo kar 733 kandidatov iz vse Evrope. Gre za razmeroma nov pristop, s katerim želi Evropska unija pomagati podeželskim skupnostim pri spopadanju z izzivi in priložnostmi. V tem času so oblikovali strategijo razvoja in med različnimi idejami izbrali medgeneracijski center, ki bi ga vaščani radi uredili v nekdanji šoli na Péčinah. O tem se je s koordinatorico projekta Nives Laharnar pogovarjala Mariša Bizjak.
V obdobju odraščanja je ustrezna prehrana ključnega pomena, saj ta vpliva na izgradnjo kosti, mišic in organov, pa tudi na razvoj možganov. Zato je izjemno pomembno, da predšolski otroci uživajo kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. To vpliva tudi na izoblikovanje prehranskih navad, pri čemer imajo poleg staršev pomembno vlogo tudi vrtci. Tega se dobro zaveda organizatorka prehrane v tolminskem vrtcu Nevenka Iaria, ki že več let pripravlja raznolike in okusne jedilnike, za kar je pred tremi leti na predlog sveta staršev vrtca prejela tudi zahvalo Občine Tolmin. Nekaj nasvetov, kako oblikovati obroke za najmlajše tako doma kot v vrtcu, je pri njej poiskala Mariša Bizjak.
Pogovor z Ano Roš, sedmo na lestvici najboljših 100 kuharjev na svetu in njeno prvo slaščičarko na svetu Mašo Salopek.
