Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
158 prispevkov
Na mednarodni razstavi umetnosti - beneškem Bienalu - se Slovenija letos predstavlja s projektom konceptualne umetnice Nike Špan. Slovenski paviljon, ki v resnici ni paviljon, je v obliki nenavadnega objekta sredi vrta v javnem prostoru. Kurator je Vladimir Vidmar. Postavitev opozarja tudi na pomanjkanje stalnega nacionalnega paviljona. Z Niko Špan se je sredi beneškega javnega vrta pogovarjala Neva Zajc.
V starosti 95 let se je nedavno poslovil Robert Baditer, nekdanji francoski pravosodni minister in predsednik francoskega ustavnega sodišča ter vodja arbitražno komisije, ki naj bi rešila pravna vprašanja, povezana z razpadom Jugoslavije. Namen komisije je bil v okviru mirovne konference za Jugoslavijo rešiti številna odprta pravna vprašanja. Komisija je do leta 1993 izdala petnajst pravnih mnenj, ki so utrle pot mednarodnemu priznanju Slovenije. Vabimo k ogledu prispevka, ki smo ga v Primorski kroniki objavili 2. septembra 2008, ko je se francoski senator Baditer, ki je takrat preživljal počitnice v Slovenski Istri, odpravil na zasebni prijateljski obisk k Borisu Pahorju. Prispevek je pripravila Neva Zajc.
Nocoj se bomo v prvi uri srečali z Alešem Sedmakom, Primorcem, ki ga je že v zgodnjih mladostniških letih prevzelo morje in mediteranski način življenja, kar pogosto izraža v svojih delih, najpogosteje v podobi čolna. Kako se spominja prihoda, iz rodne Vipave, v Koper. Časi so bili drugačni, nagib k likovnosti je bil zanj odločujoč. Z njim se bo pogovarjala Neva Zajc.
Že od časov študija na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, oblikovanjem, pedagogiko, mentorstvom in organiziranjem izobraževalnih delavnic in dogodkov. Sodeloval je pri ustanavljanju društvene galerije Insula v Izoli in likovne gimnazije v Kopru. Šestnajst let je bil vodja projekta Kaverljag kot edine tovrstne manifestacije z mednarodno udeležbo profesorjev in študentov; njegov atelje v tem istrskem zaselku sredi bujne narave nad dolino Dragonje je zapisan kot prizorišče edinstvenih izobraževalnih taborov s poudarkom na aktualnih vsebinah, zlasti ekologiji, uporabnosti izdelkov ter povezovanju in sinergiji likovne umetnosti in različnih znanstvenih ved. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
Likovna umetnost omogoča zelo široko delovanje, pravi Aleš Sedmak, ki svoj skoraj petdesetletni opus postavlja na ogled v Mestni galeriji Piran. Na ogled je izbor slik, grafik, risb in naravoslovnih ilustracij. Sedmak je že v času študija na ljubljanski likovni akademiji soustanovil grafično delavnico SOG, bil je tudi poleg pri ustanavljanju društvene Galerije Insula v Izoli, med 2011 in 2021 pa je deloval kot predsednik ZDSLU. Svojo likovno ustvarjalnost, pa tudi organizatorsko delovanje predstavlja v pogovoru z Nevo Zajc, ki je še pred odprtjem nastal v studiu Radia Koper.
Slovensko stalno gledališče v Trstu Predstava Kakor v nebesih v režiji Sama M. Strelca je ob premieri doživela stoječe ovacije občinstva. Po dolgem času je na tržaškem odru v predstavi nastopila neobičajno velika zasedba, kar je v pozitivno presenetilo Tržačane, željne velikih predstav. K odzivu pa je svoje dodala tudi glasba.
Konec tedna je zastor dvignil Primorski poletni festival oziroma kar njegovi odri. Najprej je bila to dvorana sv. Frančiška, ki je gostila predstavo SNG Drama Penelopiada, včeraj pa je palača Gravisi kar dvakrat postala intimen prostor, v katerem so gledalci čisto od blizu spremljali dihanje ljubezenskega trikotnika, v katerem so se znašli trije igralci predstave V agoniji. Skupni imenovalec obeh – torej otvoritvene in dveh sinočnjih iger – je igralka Polona Juh. O govorno in fizično naporni igri se je z njo pogovarjala Neva Zajc, tudi predsednica društva Primorski poletni festival.
Tržaški pesnik, pisatelj in urednik Marko Kravos se je rodil v južni Italiji, šolal se je na slovenski klasični gimnaziji v Trstu, študiral je slavistiko v Ljubljani. Leta 1966 je sodeloval pri ustanovitvi revije Zaliv in jo sourejal do leta 1970. Bil je docent in predavatelj za slovensko književnost na Univerzi v Trstu ter urednik Založništva tržaškega tiska. Bil je tudi tajnik Društva slovenskih pisateljev in predsednik Slovenskega centra PEN. Izdal je več deset pesniških zbirk in knjig za otroke, prejel je nagrado Prešernovega sklada in več italijanskih nagrad. Njegova dela so prevedena v mnoge jezike, tudi sam prevaja iz hrvaščine, italijanščine in španščine. Ob jubileju Marka Kravosa je razveseljivo, da pesnik še vedno ustvarja – in duhovito komentira svet okrog sebe. Foto: Borut Živulovič / BoBo
Gost oddaje Odprto za srečanja bo pesnik in pisatelj Edelman Jurinčič, Istran, ki je z osmimi zbirkami zaznamoval kulturno ustvarjalnost prostora, ki mu je zvest že 70 let. V pogovoru z Nevo Zajc se bosta sprehodila skozi življenjsko pot, ki jo je na začetku zaznamovala tudi izselitev iz Istre in nato vrnitev.
Boris Pahor, pred tremi meseci preminuli tržaški pisatelj in akademik, bi danes praznoval 109. rojstni dan. Bil je eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev 20. stoletja. Mednarodno veljavo mu je prinesel predvsem roman Nekropola, ki ga je napisal že leta 1966, izdal pa leto kasneje. V njem opiše svojo izkušnjo v koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof, hkrati pa opozarja na nevarnost pozabe. Delo je literarna kritika postavila ob bok mojstrovinam s tematiko holokavsta in ga primerjala z avtorjema, kot sta Primo Levi in Imre Kertesz. Jurij Devetak, mladi ilustrator in stripovski ustvarjalec iz Nabrežine, je še pred zaključkom šolanja na akademiji za strip v Padovi (Scuola internazionale di Comics) lotil risanja Nekropole in dve leti risal samo roman v stripu, ki je prav te dni izšel pri Mladinski knjigi. Zadnjo ilustracijo je narisal prav na dan Pahorjeve smrti. Pred predstavitvijo knjige in koprskim poklonom Borisu Pahorju ob njegovem rojstnem jubileju se je z mladim avtorjem pogovarjala Neva Zajc.
Vsebine Programa Ars
Na prvi šolski dan je bila gostja oddaje dr. Lucija Čok, profesorica in raziskovalka na področju poučevanja tujih jezikov in prva rektorica Univerze na Primorskem. Na svoji dolgoletni poklicni poti je poleg slovenskega šolskega sitema, s katerim se je ukvarjala tudi kot ministrica, dodobra spoznala evropske mehanizme in sodelovala v mnogih projektnih skupinah. Izkušnje pa je delila tudi s številnimi študenti, ki jim je bila mentorica na vseh stopnjah študija. Na obisk jo je povabila Neva Zajc.
Minuli teden so v bližini kopališča v Kopru postavili rdeči kiosk, ki se ga spomnimo iz sedemdestih let prejšnjega stoletja in ki je kmalu po nastanku zaslovel tudi po svetu, saj je že leta 1970, dve leti po prvih primerkih, postal del zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Danes zanimanje za ta kultni izdelek industrijskega oblikovanja spet narašča, tako da tudi koprska postavitev ni naključje. V oddaji Odprto za srečanja gostimo danes avtorja kioska, arhitekta in oblikovalca, profesorja Sašo Mächtiga. Z njim se bo pogovarjala Neva Zajc.
Gost oddaje Odprto za srečanja je dr. Mitja Bricelj z direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, ki se že vrsto let ukvarja z vodami, morjem in vprašanji, ki jih povezujemo z uporabno hidrogeografijo, kjer ga zanima predvsem kompleksen regionalni pristop. Med dejavnostmi, povezanimi z morjem, omenimo njegovo akcijo »Odkrivamo bisere slovenskega morja – Ohranimo želvo v slovenskem morju«, pa njegove napore za uveljavitev Slovenije kot pomorske države in za njeno aktivno vlogo pri oblikovanju evropske pomorske politike.Brez njega ne bi bilo priročnika za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture. V zadnjem obdobju je koordinator stebra kakovost okolja pri Strategiji Evropske unije za Jadransko Jonsko makroregijo.
»Že kot otroka me je navdihovala človekova sposobnost, da z roko, barvo, čopičem ali svinčnikom naredi nekakšna majhna čudesa, ki se imenujejo portret in podobno. Obseden sem bil z zgodovinsko dediščino velikih mojstrov.« Tako razmišlja Safet Zec, mojster slikarstva, grafike in risbe, ki se ta hip v Sloveniji predstavlja z največ deli doslej. Razstavljene slike naslavljajo nesmisel vojne in žalostne usode sodobnih beguncev – v starem mestnem jedru Pirana so na sedmih lokacijah na ogled dela iz cikla Objemi, v razstavišču Monfort v Portorožu pa iz cikla Eksodus. Ta dela zaznamuje tudi njegova izkušnja bega pred vojno – saj se je k ekspresivnemu načinu, silovitosti in virtuoznim figuram vrnil po prebegu v Italijo, ko je začutil potrebo, da prispeva k odgovoru na grozo in neumnosti, ki so se dogajale. Pogovor z umetnikom Safetom Zecem je za oddajo Iz kulturnega sveta Radia Koper pripravila Neva Zajc. Pogovor je prevedla Almedina Lozić, bral Matjaž Romih. Foto: Francesco Allegretto, izrez fotografije
Gledališča pospešeno uprizarjajo predstave, ki so bile zaradi epidemije na čakanju. Tako bo v mesecu dni Slovensko stalno gledališče v Trstu uprizorilo že drugo novost in na nocojšnji premieri pokazalo delo Artemisia Gentileschi s podnaslovom Srečanje. Prispevek je pripravila Neva Zajc.
